Franja

ἀμφ-ουδίς (οὖδας) adv. ep. na tleh, pri nogah; ἀείρας kvišku, s tal.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνα-βάλλω, ep. ἀμ-βάλλω 1. act. a) mečem kvišku, namečem, nasujem γῆν; izkopljem τάφρον; τινὰ ἐπὶ τὸν ἵππον dvignem koga na konja; b) odlagam, odlašam, zadržujem, oviram ἄεθλον, ἔργον, πράγματα. 2. med. a) začenjam, počnem ἀείδειν; b) ogrnem si χλαῖναν; prevzamem, lotim se πόλεμον; c) odlašam, odlagam ἔργον.

ἀνά-βᾰσις, εως, ἡ, poet. ἄμβασις 1. plezanje, pot (na goro), zajahanje (konja); pot od morja v notranjo deželo, pohod od morja. 2. vzhod (od spodaj gori); konkr. πᾶσα ἄμβασις ἵππων cela konjica.

ἀνα-βᾰτικός 3 kdor se spretno popne na konja, spretno zajahajoč, spreten jezdec.

ἀνα-βῐβᾰ́ζω [fut. ἀνα-βιβῶ, ᾷς, aor. ἀνεβίβασα, med. fut. ἀναβιβῶμαι, aor. ἀνεβιβασάμην] 1. act. a) peljem koga gori; ἐφ' ἵππον dvignem, posadim (pomagam) na konja; ἐπὶ τὸ ὄχημα dvignem na voz; ἐπὶ τὴν ναῦν spravim na ladjo, vkrcam; b) τριήρεις potegnem na suho (πρὸς τὴν γῆν); ἐπὶ τὴν πυρήν ukažem koga na grmado položiti; τοὺς φθόγγους pravilno vzdigujem in znižujem glasove. 2. med. tiram, pripeljem pred sodišče παιδία (kot priče), τινά spravim na ladje, vkrcam.

ἀνα-βοάω [ion. ἀμβοάω, aor. ion. ἀνέ-βωσα] 1. zakričim, zaženem (bojni) krik, zavriskam, zavpijem na koga, pokličem ga, glasno zapovedujem. 2. objokujem, oplakujem συμφοράν.

ἀναβολεύς, έως, ὁ (ἀναβάλλω) kdor pomaga na konja, jezdni hlapec, konjuh, konjar.

ἀνα-γεννάω prerodim, na novo ustvarim; pass. nanovo se rodim, prerodim se NT.

ἀνα-γιγνώσκω 1. dobro spoznam. 2. zopet spoznam, priznam. 3. (pre)čitam. 4. ion. spravljam koga na kak čin (do spoznanja), nagovarjam k čemu (τινά z inf. ali ὡς; aor. 1. ἀνέγνωσα).

ἀνάγραπτος 2 (ἀνα-γράφω) na-, zapisan.

ἀνα-γράφω 1. a) na-, zapišem, vpišem (v javno listino); b) rišem (lik). 2. pass. zapišem se, veljam za μέγιστος εὐεργέτης.

ἀν-άγω 1. act. a) peljem, spravim gori (z nižjega na višji kraj), vodim (od morja v notranjo deželo), povedem (črez morje); vzdigujem κάρα; odjadram, odplovem νῆα; postavim, zgradim (poslopje); obhajam, slavim ἑορτήν, zapojem παιᾶνα; b) (po)peljem nazaj; intr. umikam se, ἐπὶ πόδα korak za korakom; c) žrtvujem, darujem NT; d) τὶ εἴς τι izvajam iz česa, nanašam na kaj. 2. pass. in med. a) odjadram, odplovem, veslam, vozim se na odprto morje, odhajam, krenem na pot; εἰς τοὺς παρόντας obračam se na navzoče; b) pričenjam, pripravljam se ὡς ἐρωτήσων.

ἀνα-δείκνῡμι [ion. fut. ἀναδέξω, aor. ἀνέδεξα, aor. pass. ἀνεδείχθην, ion. ἀνεδέχθην] 1. (po)kažem, σημεῖον molim znamenje kvišku, dajem znamenje, πύλας (na stežaj) široko odpiram. 2. dam vedeti, namigujem, τινὶ ὁρᾶν τι pustim komu kaj gledati. 3. a) oznanjam, proslavljam; b) razglašam (imenujem, naredim, nastavim) koga za kaj; c) razodenem.

ἀνα-δέω [praes. pt. ἀναδῶν, fut. ἀναδή-σω, pf. ἀναδέδεμαι] 1. na-, privežem, ovijem, venčam; πατρίην ἔς τι izpeljavam (štejem) početek rodu od (bogov). 2. med. na-, privežem nase; τριήρεις priklopim (privežem uplenjeno ladjo na svojo in jo odpeljem).

ἀνα-δίδωμι 1. tr. a) dajem, spravljam kvišku, na dan; storim, da priteče izpod tal πηγήν; pustim (storim), da vzraste, obrodi καρπόν, ὡραῖα; b) bljujem, mečem ogenj πῦρ; podelim ἐκ τῆς γῆς; ἐπιστολήν izročim NT; dajem nazaj; c) poročam, predlagam, ψῆφον dajem razdeliti glasovnice, dam glasovati. 2. intr. izviram, tečem kvišku iz tal.

ἀνα-δῡ́ομαι, ep. in dor. ἀν-δύομαι med. [fut. -δύσομαι, aor. ἀνέδῡν, pf. -δέδῡκα; ep. opt. aor. -δύη, med. aor. ἀνεδύσετο] 1. pridem na vrh, prikažem se, dvignem se kvišku, ἁλός iz morja, κῦμα vzdigujem se proti valu, t. j. na površje. 2. umikam se, odtegujem se, bežim pred πόλεμον. 3. obotavljam se, odlašam.

ἀνα-ζεύγνῡμι, -νύω zopet na-, vprežem; vzdignem se z vojsko, odrinem.

ἀνα-θεωρέω iznova ali natančno opazujem, ogledujem, τὴν ἔκβασιν oziram se na konec NT.