Franja

σεύω ep. poet. [Et. iz kor. qjeu-, vzbuditi, vzdigniti. – Obl. impf. ἔσσευον, aor. ἔσσευα, med. ἐσσευάμην; ep. impf. σεῦον, aor. σεῦα, σευάμην; σεύομαι: impf. ἐσσευόμην, aor. 2 med. ἐσσύμην, ἔσσυο, ἔσ(σ)υτο, σύτο, pt. σύμενος; pass. ἐσσύθην, pf. ἔσσυμαι, pt. ἐσσυμένος, plpf. ἐσσύμην, ep. med. praes. 3 sg. σεῦται]. I. trans. act. in med. 1. storim, da se kaj hitro giblje; a) zapodim, poženem, tiram pred seboj, gonim, podim, priganjam, ščuvam na ἐπί τινι; b) od-, prepodim, preženem, hitro odpeljem ἀπὸ χθονός; c) storim, da se ulije, izvabim αἷμα. 2. vihtim, mečem, lučam. II. intr. med. in pass. 1. a) hitro se gibljem (premikam), hitim, tečem, derem, drevim (se), vihram, planem iz česa; adv. ἐσσυμένως hitro, urno; b) πάλιν hitim nazaj; odhitim. 2. pren. žene me kaj, prizadevam si, hrepenim, želim, ἐσσύμενος zelo željen česa, pohlepen po τινός.

σῆμα, ατος, τό, dor. σᾶμα [Et. iz kor. dhjā-, misliti] 1. znamenje, znak; a) (od boga poslano) usodno znamenje, pomembno čudežno znamenje, čudež; b) sled; c) znamenje, naj se kaj stori; v vojni: geslo, povelje. 2. slika, podoba; a) pečat; b) črke, pismenke; c) bojno znamenje, zastava, znak; d) grob(išče,) nagrobni spomenik, σῆμα κέω napravim (nasujem) gomilo; e) dokaz τινός.

σημαίνω [fut. σημανῶ, aor. ἐσήμηνα, (-μᾱνα), pf. σεσήμαγκα, pass. pf. σεσήμασμαι, 3 sg. -ανται, inf. -άνθαι, pt. -ασμένος, aor. ἐσημάνθην, fut. σημανθήσομαι; med. fut. σημανοῦμαι, aor. ἐσημηνάμην; ep. fut. act. σημανέω, aor. σήμηνα] I. act. 1. zaznamenujem, označujem, zapečatim; πλῆθος obračam pozornost na. 2. a) dam znamenje, da se kaj izvrši, dam geslo, povelje (v vojni), dogovorim se s kom po znamenju, τὸ πολεμικόν dajem (s trobento) znamenje, ἀνακώρησιν za umik, impers. σημαίνει zatrobi se; b) sploh: dam povelje, zapovedujem, velim, ukazujem, sem komu gospodar (poveljnik) τινί, τινός (ep.), ἐπί τινι, z inf.; c) kažem, razglašam τί; d) o bogovih: dajem, pošiljam usodno znamenje, naznanjam prihodnost; o stvari: pomenjam. 3. a) javljam, naznanjam, sporočam (da se je kaj zgodilo) πρός τινα; s pt. Κρέοντα προσστείχοντα da se Kreon bliža; b) tolmačim, razlagam; c) dokazujem. II. med. 1. označujem kaj za svoje (za sebe), (za)pečatim si, dam si zapečatiti. 2. spoznavam iz znamenj, sklepam, domnevam.

σήπω [fut. σήψω, aor. ἔσηψα, pass. aor. ἐσάπην, fut. σαπήσομαι, adi. verb. σηπτός, pf. 2 σέσηπα, ep. aor. pass. cj. 3 sg. σαπήῃ] 1. trans. storim, da kaj zgnije, pokvarim. 2. intr. (se)gnijem, (s)trohnim.

σῑ́νομαι, ion. σινέομαι [Et. iz σιν-jο-, idevr. twi-n-. – Obl. impf. iter. ep. σινέσκοντο, ion. impf. 3 pl. ἐσινέατο, aor. ἐσίναντο]. 1. delam (prizadevam) škodo, poškodujem, škodujem s čim τινί. 2. ranim, pustošim; uplenim, ugrabim komu kaj τινά τι.

σκέπτομαι d. m. [Et. sor. σκοπέω, po metatezi iz kor. spek', lat. -spex (n. pr. au-spex), σκοπός, specio, speculum, nem. spahen, Späher. – Obl. fut. σκέψομαι, aor. ἐσκεψάμην, pf. ἔσκεμμαι tudi s pas. pom.] 1. a) gledam (okrog sebe), ogledujem, opazujem ῥοῖζον, (po)gledam koga ἔς τινα, μετά τινα; b) o-, zapazim, spoznam ἔκ τινος, motrim, gledam τινά, τί. 2. opazujem položaj, preiskujem, preudarjam, premišljam, pregledujem, pretresam, izmislim τύχην, πρὸς ἐμαυτόν pri sebi, s sledečim αἴ κεν, εἰ, ἐάν, πότερον … ἡ itd.; ἐσκεμμένος ἥκω pridem s premišljenim predlogom, ἐσκεμμένα λέγω govorim, kar sem dobro preudaril (premišljeno). 3. skrbim za kaj, oziram se na kaj τί, τὸ δίκαιον.

σκευωρέομαι d. m. (σκεῦος, ὁράω) 1. pazim na prtljago; pren. preiskujem, pregledujem οἰκίαν. 2. pripravljam, snujem kaj (zvijačno).

σκήπτω [fut. σκήψω, aor. ἔσκηψα, pf. ἔσκηφα, pass. pf. ἔσκημμαι, med. fut. σκήψομαι, aor. ἐσκηψάμην] I. act. 1. a) trans. opiram, naslanjam, podpiram; b) mečem (ščuvam) na koga βέλος, ἀλάστορα εἴς τινα; c) izgovarjam se. 2. intr. udarim, planem na koga, vderem. II. med. 1. opiram se, naslanjam se na τινί. 2. izgovarjam se τί, τὸ μὴ εἰδέναι češ, da ne vem, trdim kaj, opravičujem se πρός τινα, izgovarjam se na τινί.

σκῆψις, εως, ἡ (σκήπτω) izgovor, pretveza, razlog, vzrok, σκῆψιν ποιῶ izgovarjam se, σκῆψιν ποιοῦμαί τι jemljem kaj za izgovor, φόνον σκῆψις obdolžitev, σκῆψιν δείκνυμι, sklicujem se na kaj, σκῆψιν φέρω τινί opravičujem koga.

σκιᾱμαχέω (μάχομαι) bojujem se s senco, maham po zraku, delam kaj brez uspeha.

σκοπέω (σκοπός) [at. samo praes. in impf., ostali časi od σκέπτομαι] I. act. 1. gledam, ogledujem (se), uvidim, opazujem, prežim, motrim. 2. nameravam, gledam, mislim na kaj, skrbim za, oziram se, pazim na kaj. 3. preudarjam, premišljam, πρὸς ἐμαυτόν pri sebi premišljam; σκοπέω ἐμαυτόν, μή varujem se NT; σκόπει, μή glej, da ne boš, varuj se τί, τινά. II. med. 1. premišljujem zase (pri sebi), preudarjam περί τινος. 2. vprašam, izprašujem, povprašujem εἰ. 3. = act.

σκότος, ὁ σκότος, ους, τό [Et. nem. Schatten, (stvn. scato, got. skadus)] 1. tema, mrak, ὑπὸ σκότου κατέχω τι skrivam kaj a) noč; b) slepota; c) podzemlje; d) tema smrti; e) nezavest, omotica, omedlevica. 2. pren. a) zaslepljenost, zmedenost; b) skrivnost, skrivališče, nejasnost.

σπένδω [Et. lat. spondeo, respondeo, sponsa. – Obl. fut. σπείσω, aor. ἔσπεισα, pf. ἔσπεικα, pass. pf. ἔσπεισμαι (pass. in med. pomen), aor. ἐσπείσθην, med. fut. σπείσομαι, aor. ἐσπεισάμην, ep. praes. cj. 2 sg. σπένδῃσθα, impf. iter. σπένδεσκε, aor. σπεῖσα, iter. σπείσασκε, cj. σπείσομεν]. I. act. 1. a) raz-, izlivam (vino), darujem, prinašam pitno daritev; b) sploh: darujem, žrtvujem, prinašam v dar. 2. sklepam zavezo ali pogodbo σπονδάς, οἷς ἔσπειστο s katerimi je bila sklenjena pogodba; pass. darujem se, sem darovan NT. II. med. 1. sklepam (s slovesno pitno daritvijo) pogodbo (zavezo, mir, premirje). 2. a) po pogodbi se zavežem, določim, zagotovim, obljubim kaj; b) izgovorim si kaj po pogodbi; c) mirno poravnam kaj νεῖκος; d) sprijaznim, spravim se s kom τινί.

σπεύδω [Et. iz kor. spē(i), razprostreti, razširiti se, gl. σπάθη. – Obl. fut. σπεύσω, ep. σπεύσομαι, aor. ἔσπευσα, ep. σπεῦσα, cj. 1 pl. σπεύσομεν, pf. pass. ἔσπευσμαι, adi. verb. σπευστός, σπευστέος]. 1. hitim, (po)žurim se, dirjam, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim; s pt. se prevaja s: hitro: σπεύδω πονησάμενος hitro opravim. 2. hitro (marljivo, resno) delam, poganjam se, εἰς τὸ αὐτὸ ἡμῖν za isto stvar; skušam kaj doseči, trudim se, težim za čim, hrepenim po čem τί, abs.

σπουδάζω (σπουδή) [fut. σπουδάσομαι, aor. ἐσπούδασα, pf. ἐσπούδακα, pass. pf. ἐσπούδασμαι, aor. ἐσπουδάσθην, adi. verb. σπουδαστός; NT fut. σπουδάσω] 1. intr. a) (po)hitim, (po)žurim se εἰς, ἐπί τι; pos. sem marljiv (vnet, prizadeven, delaven) περί τι, περί τινος; b) trudim se (resno), bavim, ukvarjam se s čim, brigam se (skrbim) za koga, prizadevam si za kaj, zanimam se za koga περί τινα, περί τινος, ἐπί τινι, inf.; c) sem resen, ravnam resno, smatram (vzamem) za resno, imam s kom važne (resne) pogovore πρός τινα, ὡς πρὸς φίλον ravnam kot s prijateljem; σπουδάζων resno, v resnici, brez šale. 2. trans. a) pospešujem, marljivo se bavim s čim τί, skrbno pripravim, σῖτα μάλα ἐσπουδασμένα skrbno pripravljene jedi; b) hrepenim po čem, želim, skušam si kaj pridobiti; pass. σπουδάζομαι ὑπό τινος ceni (ljubi) me kdo; c) resno govorim (razpravljam, mislim).

σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.

στάζω [Et. iz σταγjω, gl. σταγών. – Obl. fut. στάξω, aor. ἔσταξα, pass. pf. ἔσταγμαι, aor. ἐστάχθην, ἐστάγην, adi. verb. στακτός, ep. aor. στάξα]. 1. intr. kapljam, rosim, tečem, ἔκ τινος iz česa, τινί in τινός s česa, ἐν αἵματι στάζουσα χεῖρ okrvavljena (krvava) roka, ἱδρῶτι potim se. 2. trans. kapljam, lijem, vlivam, τινί τι komu kaj, ἔν τινι v kaj.

στέλλω [Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ἐφ' ἁστάλη = ἐφ' ἃ ἐστάλη; ὥσπερ ἦν ἐσταλμένον kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj τινί.

στεφανόω 1. act. a) opašem, oklepam, obdajam, ovijam; b) opletam, (o)venčam, krasim; olepšam, odlikujem. 2. pass. a) venča me kdo; pf. ovenčan sem; b) περί τι, ἀμφί τινα ležim okrog česa, obdajam, ἄστρα τά τ' οὐρανός ἐστεφάνωται s katerimi je ovenčano (okrašeno) nebo. 3. med. a) ovenčam se; b) ovenčam si kaj, odlikujem, častim, obdarujem koga s čim τινί.

στοχάζομαι d. m. (στόχος) 1. merim na kaj, skušam kaj zadeti ali doseči, namerjam kaj, težim po čem τινός, prizadevam si za kaj, iščem, gledam, oziram se na kaj τινός; κριτῶν izberem si (najboljše) sodnike. 2. a) zadenem, pogodim, dosežem kaj; b) slutim, ugibljem, presojam.