-
δρῦς, δρῠός, ἡ (gl. δόρυ) drevo, hrast.
-
δυάς, άδος, ἡ dvojina.
-
δύη, ἡ muka, bolečina, beda, nesreča.
-
Δύμη, ἡ mesto v Ahaji.
-
δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.
-
δύνασις, εως, ἡ = δύναμις moč, sila.
-
δυναστεία, ἡ (δυναστεύω) sila, moč, oblast, posebno (samovoljna, nasilna) vlada; gospodujoča stranka.
-
δυσ-αίων, ωνος, ὁ, ἡ poet. nesrečno živeč, nesrečnik.
-
δυσᾱμερία, ἡ dor. (= δυσημερία) nezgoda, nesreča.
-
δυσ-αριστοτόκεια, ἡ (τίκτω) ep. nesrečnega junaka mati.
-
δυσβουλία, ἡ poet. nespamet, nepremišljenost.
-
δυσγένεια, ἡ neplemenit (nizek) rod.
-
δυσδαιμονία, ἡ poet. nesreča, nezgoda.
-
δύσ-ελπις, ιδος, ὁ, ἡ obupen, brezupen.
-
δυσ-εντερία, ἡ δυσ-εντέριον, τό (ἔντερον) driska, griža, kolika NT.
-
δύσ-ερως, ωτος, ὁ, ἡ nesrečno ljubeč, strastno zaljubljen τινός.
-
δυσημερία, ἡ (ἡμέρα) nesrečen dan, nezgoda, slab uspeh, neuspeh.
-
δυσθῡμία, ἡ 1. nejevolja, žalost. 2. malosrčnost, boječnost, plašljivost.
-
δύσις, εως, ἡ (δύομαι) zahod, zaton, večer, πρὸς ἡλίου δύσιν proti zapadu.
-
δύσκλεια, ἡ poet. slab glas, opravljanje, sramota.