Franja

οὗ², οἷ, ἕ, enkl. οὑ, pron. pers. 3. os. [ep. gen. ἕο, εἷο, εὗ, ἕθεν, dat. ἑοῖ, acc. ἑέ, μίν, pl. σφέων, σφείων, dat. σφίν. σφ', acc. σφέας, σφάς, σφ', ion. νίν acc. sg. za vse tri spole; σφί in σφέ tudi za sg.] 1. reflek.: sebe, se, sebi, si. 2. dem. = αὐτοῦ njega, njemu, nje, njej.

παπταίνω [fut. ep. παπτανέω, aor. πάπτηνα] gledam, δεινόν strašno gledam, plašno se oziram okrog sebe, ogledujem, oprezujem, varujem se, pazim μή, gledam po kom τινά.

παρα-βάλλω I. act. 1. trans. a) mečem pred koga τί τινι, mečem na kaj εἰς, ἐπί τι, ogrinjam παραβλήματα; b) postavljam nasproti (poleg česa), primerjam, povračam τί τινι, πρός, παρά τι; c) obračam ὀφθαλμώ, nagnem κεφαλήν; ναῦν ἐς Ἰωνίαν prepeljem se; d) izročam, zaupam komu kaj τινί τι; e) preziram, varam. 2. intr. bližam se, jadram, veslam, plovem εἰς τι NT. II. med. 1. mečem od sebe, postavljam v nevarnost τὴν ψυχήν, παῖδας, οὐκ ἴσα; τέκνα zastavim svoje otroke, ἴδιον κίνδυνον σωμάτων lastno življenje. 2. postavljam poleg koga, primerjam θρήνους, povračam ἀπάταις. 3. preslepim, varam τινὰ ἔν τινι.

παρ-άγω I. trans. 1. a) peljem poleg ali mimo česa, (pri)peljem noter εἴσω, vpeljem kam, kličem pred se, pozivljem k sebi; b) o vojaških četah: velim stopiti vštric, razvrstim (postavim) čete vštric εἰς μέτωπον, razvrstim čete na potu v bojni red, razvijem bojno vrsto, παρ' ἀσπίδα velim na levo se razvrstiti, ἐπὶ φάλαγγος velim postaviti se v bojni red tako, da prva enomotija ostane, ostale pa se razvrste druga ob drugi na njeni levi strani, εἰς τὰ πλάγια postavim čete sovražniku v bok; c) τινὰ ἐν θριάμβῳ peljem koga poleg sebe v zmagoslavnem izprevodu. 2. odklonim, odvračam, odpeljujem, odvajam; κάλυμμα odmikam, odstranjujem a) izpreminjam, zavijam μοίρας, νόμους; b) zavajam (na stranska pota), zapeljujem ἔς τι, μισθοῖσιν podkupim, varam; pass. dam se zapeljati, ὑπό τινος od koga, τινί s čim; c) izvajam (besedo). II. intr. in med. NT 1. grem mimo, grem naprej, minevam, prehajam, izginjam. 2. napotim se kam.

παρ-αιτέομαι d. m. 1. a) izprosim si kaj, prosim, zahtevam; (s prošnjo) omečim, ublažim, pomirim, potolažim θεούς; b) prosim koga za koga περί τινος. 2. a) izgovarjam se, opravičujem se NT; branim se, odvračam kaj od sebe, odklanjam, prepovedujem si kaj; b) izogibljem se čemu, zavračam, odtegujem se NT.

παρα-λείπω 1. pustim mimo sebe, zamudim καιρόν. 2. a) opustim, preskočim (v govoru), ne omenjam τὶ ἄσκεπτον, ἓν μόνον παραλείπεται treba je še pripovedovati; b) zanemarjam, pustim kraj nezavarovan ἀφύλακτον; prizanašam οὐδέν.

παρα-πέμπω 1. pošiljam (spremljam, vodim) mimo česa, puščam mimo sebe, grem mimo koga, ne oziram se na koga, zaničujem. 2. pošiljam (na pomoč), odpošiljam, nazaj pošiljam στόνον, spravljam kam, prevažam, spremljam, dajem varno spremstvo παραπομπήν.

παρα-τίθημι [gl. τίθημι, ep. παρτίθημι, pr. 3 sg. παρτιθεῖ, aor. act. ind. 3 pl. πάρθεσαν, cj. παραθείω, -θήω, aor. med. pt. παρθέμενος] I. act. in pass. 1. polagam, postavljam pred (poleg) koga τινί τι, κρέα prinašam na mizo; ponujam, dajem, podeljujem δύναμιν, ξείνια, predložim παραβολήν NT, primerjam. 2. razlagam NT. II. med. 1. a) postavljam, polagam pred se, poleg sebe ali zase, dam si prinesti (jedi), ὅπλα odlagam; b) razlagam, dokazujem ὅτι NT. 2. dajem komu kaj shraniti, zaupam, izročim (kaj komu v varstvo), NT priporočam, naročam. 3. zastavljam, postavljam v nevarnost κεφαλάς. 4. navajam (kot zgled), omenjam.

παρ-ίστημι [gl. ἵστημι, ep. aor. cj. du. παρστήετον, opt. παρσταίην, pt. παρστάς, pf. inf. παρστάμεναι] I. trans. 1. act. in pass. a) (po)stavim poleg, zraven česa, ob stran, pred kaj, τινά τινι pred sodišče NT, τὰ μέλη dajem svoje ude, θυσίαν dajem v dar NT, dajem na razpolago, izročam NT; ὅπλα postavim tik (poleg) oboroženo vojsko; b) dokazujem, razlagam, opisujem, vzbujam v kom misel, vtepem komu v glavo misel ἐν τῇ γνώμῃ τοῦτο, predočim komu kaj; c) povzročujem, pripravljam, napravljam za kaj τί. 2. med. a) postavljam poleg (zraven) sebe, pripeljem pred se, pridobivam si koga za pomočnika; b) dobivam koga na svojo stran (v svoje roke), spravljam v svojo oblast, podvržem si, osvajam si; s sled. ὥστε vdahnem komu misel, tako ga stiskam, da. II. intr. (aor. 2, pf., plpf. act., sicer med.) postavim se, stopim poleg koga, komu ob stran, približam se, pristopim; pf. stojim ob strani, sem navzoč (pri rokah, prisoten, blizu), τῷ βήματι stojim pred sodnim stolom; τὰ παρεστῶτα sedanje razmere; pos. 1. priskočim na pomoč, pomagam komu. 2. podvržem se, vdam se, prestopim h komu, εἰς γνώμην pridružim se mnenju koga. 3. παρίσταταί μοι obide me, loti se me misel (strah, želja), αἰδὼς παρίσταταί τινι sramežljivost obide koga, začne se sramovati; τεθνάναι βούλεσθαι polasti se me želja po smrti, pride mi na misel δόξα μοι παρεστάθη; παρεστηκὸς ῥᾷον ker jim je sedaj lažje prišlo na misel. 4. a) dogodim se, pojavim se, nastopim, παρεστῶτος θέρους v tekočem letu, τῶν παρεστώτων v sedanjih razmerah, παρίσταμαι τῷ ζωγράφῳ "sedim" slikarju; b) blizu sem, pretim, čakam θάνατος, κακὴ αἴση, τύχαι, συμφορά.

περι-δίδομαι med. [aor. cj. 1 du. περι-δώμεθον] stavim za kaj, zastavim kaj, τινός na kaj, ἐμέθεν αὐτῆς sámo sebe (svoje življenje) hočem zastaviti.

περι-ημεκτέω ion. sem ves iz sebe, sem zelo nejevoljen, žalosten, jezen, τινί, τινός na koga (kaj); tudi s ὡς in nom. pt.; zato, ker.

περι-ίστημι [gl. ἵστημι, ep. aor. 2 act. περίστην, cj. 3 pl. περιστήωσι, pass. περιστάθην] I. trans. 1. (raz)postavljam okrog česa τὶ περί τι; pren. povzročujem, zanetim πόλεμον, prizadenem, storim komu kaj. 2. prestavljam, obračam, izpreminjam, spravljam v drugo stanje, πράγματα εἴς τινα izročam. 3. med. postavljam okrog sebe, dam narediti krog okrog sebe, obkrožujem se s čim. II. intr. 1. (raz)postavljam se okrog česa, obstopam, obdajam, obkoljujem; pf. stojim okoli; οἱ περιεστεῶτες okoli stoječi, poslušalci; pren. oblegam, žugam, pretim, stiskam φόβος Σπάρτην. 2. izpreminjam se, obrnem se, τοὐναντίον περιέστη αὐτῷ izvršilo (zgodilo) se mu je ravno nasprotno (uspeh je bil povsem drugačen, nego je pričakoval); ἐς τοῦτο περιέστη ἡ τύχη tako se je izpremenila (obrnila) sreča; prihajam na εἰς ἕνα. 3. NT ogibljem se.

περι-καταρρήγνυμαι med. strgam s sebe τὸν πέπλον (v znak žalosti).

προ-βάλλω [gl. βάλλω, aor. ep. πρόβαλον, iter. προβάλεσκε] A act. I. trans. 1. a) mečem, vržem, postavljam kaj pred koga τί τινι, ἔριδα začnem prepir; porivam naprej, tiščim naprej NT, postavljam nasproti; pass. postavljam se pred koga (proti komu), προβεβλημένοι τοὺς θωρακοφόρους zavarovani od; b) očitam komu kaj, zastavljam komu vprašanje, žrtvujem koga; držim pred kom, λόγος προβαλλόμενος na katerega se vsi sklicujejo, τοὔνομα εἰρήνης nosim na jeziku, govorim o miru. 2. mečem od sebe, zametavam; θέμιν zasmehujem, ἐμαυτόν mečem se na tla, obupavam, ἐμαυτὸν εἰς ἀρὰς δεινάς prepuščam se, izpostavljam se, ἐν ἀκτῇ ἄφιλον izpostavljam, mečem na; pass. προὐβλήθησαν vložila se je proti njim predtožba. II. intr. poganjam, poženem kal NT. B med. I. 1. držim pred seboj (v obrambo), ἀσπίδα krijem se (s ščitom), ščitim se, branim se, odbijam udarce z roko; τάφρον izkopavam pred seboj. 2. izgovarjam se s čim, navajam, omenjam koga (kaj) v obrambo, za zgled, Ὅμηρον sklicujem se na. 3. mečem, sujem pred sebe, sipljem οὐλοχύτας, postavljam si θειμέλια. 4. nadkriljujem, prekašam, presegam koga v čem τινός τινι. 5. predlagam koga, nasvetujem koga (v izvolitev); pass. predlagan sem, izvoljen sem.

προ-ίημι [gl. ἵημι; at. impf. προίειν, ep. aor. ind. προέηκα, inf. προέμεν, med. opt. πρόοιντο] I. act. in pass. 1. naprej pošiljam, od-, dopošiljam τινά, τί, εἰς, πρός, ἐπί τι; namen se izraža tudi z inf. ali part. fut.: προΐει ἰέναι, μυθήσασθαι, ἀγγελίην ἐρέοντα; pos. mečem, streljam βέλος, ἔγχος, ὀϊστόν; ὕδωρ izlivam. 2. izpustim, pustim, da pade πόδα, πηδάλιον ἐκ χειρῶν pustim iz rok, Μαίονα pustim, da odide, oprostim, τήνδε θεῷ πρόες (bogu na ljubo); ἔπος izgovorim, οἶνος προέηκε ἔπος vino je izvabilo besedo. 3. a) dajem τινί τι, izročam χρήματά τινι, ἐμαυτὸν ἐπὶ τὸ ἡδύ vdajam se, prepuščam se nasladi; b) dovoljujem ἀπάγεσθαι; c) podeljujem κῦδος. II. med. 1. izgovarjam (govorim) prazne besede λόγους. 2. izročam se, vdam se, zaupam se, darujem se, spuščam se v kaj ἐμαυτὸν ἔς τι. 3. a) prinašam, darujem, izkazujem εὐεργεσίαν (brez upanja na povračilo); b) izročam, puščam na cedilu, izdajam, prepuščam; c) dopuščam, dovoljujem, s pt. ali inf.: dopustim, da se kaj zgodi. 4. odpošiljam od sebe, opuščam, zametavam, zanemarjam, ne brigam se za kaj τὸ παρόν.

προ-πέμπω [augm. προεπ- in προὐπ-] I. act. 1. naprej ali dalje pošiljam, poprej odpošiljam, odpuščam, odpravljam, (do)pošiljam σέ. 2. javljam, oznanjam. 3. dajem, donašam ξίφος ἢ βελέων τι. 4. spremljam, τινὰ χθονός iz dežele, ποῦ δ' … χοἱ προπέμψαντες φίλων spremstvo prijateljev, ψωμόν jemljem (k vsakemu grižljaju kruha) grižljaj mesa. 5. τινὰ πρός τι grem za kom, preganjam, zasledujem. II. med. 1. odpošiljam od sebe. 2. naprej pošiljam, velim komu, da gre naprej.

προ-τείνω (gl. τείνω) 1. act. a) (predse) iztegujem, molim, (po)dajem χεῖρα, δεξιάν, razprostiram pred kom, ἱμᾶσί τινα (trdo) povežem z jermeni, ἐμαυτὸν μακρόν uležem se po dolgem; b) zastavljam, postavljam v nevarnost ψυχήν; c) nudim, predlagam, ponujam, obetam τί τινι; d) mamim, slepim s čim, πρόφασιν navedem vzrok, izgovarjam se s čim θεούς; λόγους kažem od daleč kot vado. 2. med. a) postavljam pred koga, kažem na ἔρωτα, navajam ἀνθρώπους, ponujam, predlagam διαλύσεις; b) zahtevam za sebe μισθόν.

σεαυτοῦ, ῆς, skrč. σαυτοῦ, τῆς, ion. σεωυτοῦ (samo gen., dat. in acc. sg.) pron. reflex. 2 osebe (ti) sebe (samega); pl. ὑμῶν αὐτῶν itd.; οἱ σεαυτοῦ tvoji.

σέβας, τό (σέβω) [samo nom. in acc; pl. σέβη] 1. sveti strah, sveta groza, spoštovanje, bogaboječnost, sramežljivost. 2. strmenje, čudenje, σέβας μ' ἔχει strmim. 3. a) svetost, sveta moč, vzvišenost, veličastvo Ζηνός; b) ponos, dika, čast, slava ὑπέρτατον.

σημαίνω [fut. σημανῶ, aor. ἐσήμηνα, (-μᾱνα), pf. σεσήμαγκα, pass. pf. σεσήμασμαι, 3 sg. -ανται, inf. -άνθαι, pt. -ασμένος, aor. ἐσημάνθην, fut. σημανθήσομαι; med. fut. σημανοῦμαι, aor. ἐσημηνάμην; ep. fut. act. σημανέω, aor. σήμηνα] I. act. 1. zaznamenujem, označujem, zapečatim; πλῆθος obračam pozornost na. 2. a) dam znamenje, da se kaj izvrši, dam geslo, povelje (v vojni), dogovorim se s kom po znamenju, τὸ πολεμικόν dajem (s trobento) znamenje, ἀνακώρησιν za umik, impers. σημαίνει zatrobi se; b) sploh: dam povelje, zapovedujem, velim, ukazujem, sem komu gospodar (poveljnik) τινί, τινός (ep.), ἐπί τινι, z inf.; c) kažem, razglašam τί; d) o bogovih: dajem, pošiljam usodno znamenje, naznanjam prihodnost; o stvari: pomenjam. 3. a) javljam, naznanjam, sporočam (da se je kaj zgodilo) πρός τινα; s pt. Κρέοντα προσστείχοντα da se Kreon bliža; b) tolmačim, razlagam; c) dokazujem. II. med. 1. označujem kaj za svoje (za sebe), (za)pečatim si, dam si zapečatiti. 2. spoznavam iz znamenj, sklepam, domnevam.