-
ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.
-
ἀναβολή, ἡ (ἀναβάλλω) 1. namet, nasip. 2. ogrinjalo, obleka. 3. odlašanje, odlog; ποιεῖν povzročiti; ἀ. ποιεῖσθαι τινός odkladati, odlašati; οὐκ ἐς ἀναβολάς ποιεῖσθαι (πράττειν) neutegoma (brez odloga) kaj storiti.
-
ἀν-αγώνιστος 2 ne boreč se, brez boja.
-
ἀν-άδελφος 2 (ἀδελφός) brez brata in sestre.
-
ἀνά-εδνος 2 ep. brez svatbenih daril (o nevesti, za katero ni treba dati ženinu nobenih daril).
-
ἀν-αιδής 2 (αἰδώς) nesramen, (pre)drzen, brezobziren; κυδοιμός neusmiljen; λᾶας lokav, zvit; subst. τὸ ἀναιδές nesramnost; εἰς ἀναιδὲς δός μοι σεαυτόν podaj (izroči) mi sebe za drzno laž. – adv. -ῶς nesramno, brez strahu.
-
ἄν-αιμος 2 ἀν-αίμων 2 (αἷμα) brez krvi, brezkrven.
-
ἀν-αιμωτῑ́ adv. (αἷμα) ep. brez (prelivanja) krvi, brez boja.
-
ἀν-αίσθητος 2 (αἰσθάνομαι) 1. neobčuten, neobčutljiv, nezavesten, mrtev; subst. τὸ ἀναίσθητον topoglavost. 2. θά-νατος brez bolečin, brezbolesten.
-
ἀν-αίσχυντος 2 (αἰσχύνω) nesramen, brez sramu; adv. -ύντως grd, nespodoben θήκη.
-
ἀν-αίτιος 3 in 2 nedolžen, nekriv, brez krivde τινός; ἀναίτιος ἔσῃ παρὰ τοῖς στρατιώταις ne bodo te dolžili vojaki; οὐ δικαίως ἀναίτιός εἰμι ἀφροσύνης po pravici se mi očita nespamet.
-
ἀν-άκανθος 2 (ἄκανθα) ion. (riba) brez koščic.
-
ἀν-άλγητος 2 (ἀλγέω) 1. brezčuten, trd(osrčen), neusmiljen. 2. brez bolečin, brezbolesten.
-
ἄν-αλκις, ιδος, ὁ, ἡ (ἀλκή) [acc. ἀνάλ-κιδα, Od. 3,357 ἄναλκιν] slab, onemogel, brez moči, bojazljiv(ec); θυμός malosrčnost.
-
ἀν-αμάρτητος 2 (ἁμαρτάνω) 1. brez pregreška, nedolžen, nekriv, nezmotljiv, τινός na, v čem, τινί pri kom. 2. neizpremenljiv.
-
ἀν-άμβατος 2 (ἀνα-βαίνω) ne zajahan, brez jezdeca.
-
ἄν-ανδρος 2 (ἀνήρ) 1. brez moža, neomožena, od moža zapuščena. 2. brez ljudi πόλις. 3. nemožat, bojazljiv, strašljiv.
-
ἀν-άνδρωτος 2 (ἀνδρόω) brez moža, obvdovela.
-
ἀν-ανθής 2 (ἄνθος) brez cveta, ocvetel, uvel.
-
ἀν-ανταγώνιστος 2 brez nasprotnika, brez ljubosumnosti, εὔνοια od ljubosumnosti neskaljena, prava, resnična dobrohotnost.