Franja

ἀπο-λαγχάνω ion. dobivam kaj, pripada mi kaj po žrebu τινός.

ἀπ-όλλῡμι, ἀπ-ολλύω [fut. ἀπολῶ, aor. ἀπώλεσα, pf. ἀπολώλεκα, plpf. ἀπωλωλέκειν, ion. praes. 3 pl. ἀπολλῦσι, fut. ἀπολέω; NT ἀπολέσω, aor. ep. ἀπόλεσσα – med. fut. ἀπολοῦμαι, aor. ἀπωλόμην, pl. 2 act. ἀπόλωλα, plpf. ἀπωλώλειν; aor. ep. ἀπόλοντο, opt. ἀπολοίατο, iter. ἀπολέσκετο] 1. act. a) pogubljam, uničujem, ubijam, (raz)rušim, οἱ ἀπολλύντες morilci; b) izgubljam, pridem ob kaj, ὑπό τινος po kom. 2. med. a) propadam, poginjam, umiram, žalostim se; b) izgubljam se, izginjam ὕδωρ; ἀπόλωλα po meni je.

ἀποσκίασμα, ατος, τό slika po senci, posenčenje, senca, sled NT.

ἀπο-στέλλω [aor. 2 pass. ἀπεστάλην] 1. act. a) odpošiljam, pošiljam; ἐπί, πρός τινα pošiljam h komu ali po koga, abs. pišem; b) nazaj pošiljam, odpuščam, odpravljam τινά, izganjam τῆς γῆς iz dežele; c) odbijam, nazaj potiskam θάλατταν. 2. pass. odposlan sem, odhajam, odplujem, odpeljem se.

ἀπο-τελέω 1. (do)končam, dovršujem, izvršim, zadovoljujem ἐπιθυμίας; z dvojnim acc: narejam koga za kaj. 2. storim, kar je moja dolžnost, (po)plačam (kar sem dolžen), τὰ καθήκοντα izpolnjujem svojo dolžnost, ὑπόσχεσιν obljubo. 3. pass. končno postanem, izkažem se na čem περί τι.

ἀπο-τίθημι [cj. aor. med. ep. ἀποθείομαι, tudi v tmezi] 1. act. a) odlagam, polagam, postavljam na stran; b) (po)spravljam, shranjujem, dajem kaj shraniti, izročam (zaupam) komu kaj τινί τι. 2. med. a) odlagam od sebe, snemam, ἐνιπήν opuščam; νόμον odpravljam, razveljavljam; b) shranjujem zase, τὰ χαλεπὰ εἰς τὸ γῆρας prihranjujem si težave za starost; εἰς αὖθις odlagam, odkladam.

ἀπο-τίνω, ep. ion. med. ἀπο-τίνυμαι [fut. -τείσω itd.] 1. act. (po)plačujem (kazen, globo, dolg), ἀξίαν trpim primerno kazen; εὐεργεσίας povračam dobrote; ὑπερβασίην, αἷμα pokorim se za; παθεῖν ἢ ἀποτεῖσαι trpeti (telesno kazen) ali plačati (globo). 2. med. dam si plačati (globo); τινά τινος od koga za kaj; τινά maščujem se nad kom, kaznujem koga, βίας τινί za nasilje.

ἀπο-τρέπω 1. act. a) odvračam, odganjam, obračam, τινά τινος odgovarjam koga od česa, odsvetujem; ἐπέεσσιν odstrašim, odplašim; b) oviram, obvarujem, zabranjujem. 2. med. a) odvračam se, obračam se; ἄλλην ὁδόν udarim jo po drugi poti, vračam se, bežim; b) dam se odvrniti, odstopim od česa.

ἀπο-φαίνω 1. act. a) po-, dokazujem, odkrivam, razlagam, razjasnjujem; οὐσίαν dajem račun o; b) ponujam se, delam se, pravim, da sem ἐμαυτὸν διδάσκαλον; c) narejam, postavljam za kaj, imenujem z dvojn. acc. 2. med. po-, prikazujem se, stopam na dan; γνώμην kažem javno svoje mnenje, izražam svoje prepričanje, izjavljam se, περί τινος o čem; dokazujem, razjasnjujem; λογισμόν dajem račun, ἔργα izvršujem.

ἀπο-φθίνω, -φθίω ep. poet. [fut. φθίσω, φθείσω, aor. ἔφθ(ε)ισα, med. aor. ἀπεφθίμην, opt. ἀποφθῑ́μην, imp. ἀποφθίσθω, pt. ἀποφθίμενος, 3 pl. aor. pass. ep. ἀπέφθῐθεν] 1. act. trans. (raz)rušim, uničujem, pokončujem, pogubljam, (u)morim. 2. intr. in pass. (po)ginem, umiram, propadam.

ἀπ-οχετεύω odpeljem (odstranjujem) po jarku.

ἀράομαι, ion. ἀρέομαι d. m. (ἀρά), [fut. ἀρᾱ́σομαι, aor. ἠρᾱσάμην, pf. med. in pass. ἤρᾱμαι, adi. verb. ἀρᾱτός, ion. ep.: fut ἀρήσομαι, ep. cj. aor. ἀρησόμεθα] 1. molim h komu (ali) koga τινί. 2. želim, zahtevam z inf., obljubljam (Il. 23, 144); (po)kličem (na maščevanje) Ἐρινῦς. 3. ion. in poet. preklinjam, želim komu kaj (hudega).

ἀραρίσκω [Et. kor. ἀρ spojiti, zložiti; gršk. ἁρμός, ἅρμα, ἄρθρον, ἀρέσκω se ujemam, ugajam; lat. artus, armus, arma. – Obl. impf. ep. ἀράρισκον, aor. ἦρσα, ἄρσα, ἤραρον, ἄραρον, aor. pass. 3 pl. ἄρθεν; intr. pf. ἄρηρα, pt. ἀρηρώς, υῖα, plpf. ἠρήρειν, ἀρήρειν, aor. ἤρᾰρον, aor. med. ἄρμενος]. I. trans. act. in pass. 1. spajam, sestavljam, vežem, sklopim, sklepam; ἐπεὶ ἀλλήλους ἄραρον βόεσσι ko so se s ščiti tesno (drug k drugemu stisnili) sklenili; στίχες ἄρθεν vrste so se strnile; ἄγγεσιν ἅπαντα spravim vse v posode; τοῖχον λίθοισι sezidam zid iz kamenja. 2. a) prikrojim, prilagodim, zadovoljim; ἄρσαντες κατὰ θυμόν (γέρας) izberem po svoji želji; ἐρέτῃσι νῆα preskrbim z; b) razveseljujem, okrepčavam θυμὸν ἐδωδῇ; ἀλλ' ἐμέ γ' ἁ στονόεσσ' ἄραρεν φρένας me je krepčala, poživljala, razveseljevala; c) snujem, pripravljam komu kaj μνηστῆρσιν θάνατον; d) τοῖχον gradim. II. intr. 1. stisnem se, spojim se, sklopim se, prilegam se, dobro stojim, podajam se, prav sem, stisnjen sem; Τρῶες ἀρηρότες vkup stisnjeni, sklenjeni; ζωστὴρ ἀρηρώς tesno se prilegajoč (zapet); κόρυθες ἄραρον čelada se je dotikala čelade. 2. a) opremljen, okrašen sem s čim πρυλέεσσι; b) trdno stojim, οὐ φρεσὶν ᾗσιν ἀρηρώς nerazboren, nepremišljen; ταῦτ' ἄραρε to je sklenjeno, določeno, gotovo; c) = ἀρέσκω ugajam, dopadam, τινί s čim. III. med. ἄρμενος vložen, pritrjen ἐπίκριον, prikladen πέλεκυς.

ἀργαλέος 3 [Et. po regresivni dissimil. ἀλγαλέος, gl. ἄλγος] ep. težaven, nadležen, težek, nemogoč; ἀργαλέος ἐστί težko je; gl. ἀντιφέρομαι.

ἀρέσκω [Et. kor. ἀρ "spojiti, zložiti, ugoditi". – Obl. fut. ἀρέσω, -ομαι, aor. ἤρεσα, -άμην, ep. ἀρεσσάμην, pass. ἠρέσθην]. I. act. a) popravim, poravnam, povračam; b) zadovoljim, ublažim koga τινά τινι, pomirim, zadostim, ustrežem, sitim; c) dopadam, ugajam, ἀρέσκει μοι všeč mi je, zadovoljen sem; ἀρέσκον ugodno, prijetno; d) NT živim po božji volji. II. med. a) popravim kaj zase τί, zopet poravnam; b) spravim, pomirim koga s kom τινί, pogodim, spravim se s kom. III. pass. a) zadovoljen sem s čim, dopade mi kaj; b) všeč sem, dopadam.

ἀριθμός, ὁ [Et. kor. rei "šteti", nem. Reim (stvn. rīm, vrsta), lat. ritus, rīte] 1. vrsta, število; γίγνεται znaša, se pokaže; ἀριθμῷ, ἀριθμόν, ἐς τὸν ἀριθμόν po številu; ὁδοῦ dolgost; ἀριθμῷ ἀναγκαστοί strogo določeno število; ἀριθμὸς λόγων prazne besede. 2. štetje, pregledovanje, ἀριθμὸν ποιεῖν, ποιεῖσθαι pregledovati, pregled prirediti, ἐς ἀριθμὸν ἐλθεῖν dam se šteti, δι' ἀριθμῶν po razredih. 3. računstvo, množica, množina, vsota, znesek, ὁ πᾶς ἀριθμός skupna vsota.

ἀριστίνδην adv. (ἄριστος) po plemenitem rodu, po zaslugi, po zasluženju.

ἁρμόττω, ep. poet. ἁρμόζω (ἁρμός) [fut. ἁρμόσω, -ομαι, aor. ἥρμοσα, -άμην; pf. ἥρμοκα, pf. med. in pass. ἥρμοσμαι, aor. pass. ἡρμόσθην, fut. ἁρμοσθήσομαι; ion. pf. ἅρμοσμαι, adi. verb. ἁρμοστός, έος] I. act. 1. trans. a) zložim, spojim, sklopim, spahnem, pritaknem, primerim, ἐν ἄρκυσι vklenem; βάσιν βάσει hodim oprezno; b) zaročim, (o)možim; c) zapovedujem, urejam, upravljam; d) uglasim. 2. intr. a) zlagam se, sem primeren, spodoben; b) prilegam se, podajam se, dobro stojim θώρηξ; impers. spodobi se, primerno je; pt. ἁρμόζων primeren, priležen. II. med. 1. zlagam, gradim si; zaročim se, oženim se, vzamem za ženo τινά. 2. ubiram, uglasim λύραν. 3. ravnam se po čem πρός τι.

ἀρνευτήρ, ῆρος, ὁ [Et. ἀρ-νευ- iz n̥r-neu; n̥r = slov. nor-iti, eintauchen, po-nir-ek] ep. umetni skakalec, potapljalec.

ἀρχαῖος 3 (ἀρχή) 1. prvoten, začeten, zastarel, starokopiten, star(odaven), prastar, starinski, častitljiv. 2. nekdanji, prejšnji; Kῦρος starejši, νόμος, πίστις spoštovan, davno preizkušen, pristen, istinit; τὸ ἀρχαῖον glavnica, umotvor starodavnosti. – adv. τὸ ἀρχαῖον, ion. τὠρχαῖον od nekdaj, izdavna, iz početka, prvotno. – ἀρχαίως starinsko, po stari šegi.