Franja

ἐπ-απειλέω po vrhu tega pretim, žugam, (za)grozim komu s čim, zapretim, zažugam τινί, τινί τι, z inf.; pass. πρὸς σοῦ τὰ δείν' ἐκεῖν' ἐπηπειλημένοι potem ko si nam ti tako strašno zapretil.

ἐπ-ασκέω 1. skrbno izvršujem, izdelujem, obdam, opremim s čim τί τινι. 2. urim, vežbam se v čem τί, bavim se s τέχνην; μνήμην ohranjam spomin na; pf. ἐπήσκηταί τισιν običajno je, v navadi je pri nekaterih.

ἐπ-αυχέω poet. 1. baham se s čim τινί. 2. zanašam se, upam da z inf.

ἔπ-ειμι¹ (εἰμί) [ep. impf. ἐπέην, 3 sg. ἐπῆεν, 3 pl. ἔπεσαν, fut. ἐπέσσεται] 1. sem (ležim) zraven, pri, na čem, nad čim, držim se česa abs., τινί, ἐπί, ἔν τινι, ἐπί τινος; načelujem τινὶ στρατηγός, ἐπί τινι ἔπεστι δεσπότης nekdo ima gospoda, λίθος ἔπεστι kamen je vdelan na; χάρις, τέρψις čaka me, sledi. 2. o času: sem, pridem za kom, preostajam, še ostajam, živim pozneje; ἀλλ' ἔτι πού τις ἐπέσσεται ostal še bo kdo (pri življenju). 3. sem vrhu tega, prihajam še zraven ἐπί τινι, χιλιάδες ἔπεισι. 4. ἔπι = ἔπεστι vrši se, godi se kaj, mogoče je οὐκ ἐπέην ἀριθμός.

ἔπ-ειμι² (εἶμι) [ep. impf. 3 sg. ἐπήιεν, pl. ἐπήισαν, fut. ἐπιείσομαι, aor. med. ἐπιεισάμην; praes. pogosto s pom. fut.] 1. kraj. a) pridem zraven, (pri)bližam se, pojdem, grem v ἀγρόν, obiščem (s kaznijo) μέλαθρα; ὁ ἐπιών ki se ravno približa, katerisibodi, kdorkoli; b) o govorniku: vstanem, nastopim; c) sovražno: pomaknem se proti komu, napadem, naskočim τινί, τινά, ἐπί, πρός τινα, ὡς ἐπιών čim navali, pri prvem naskoku, ὁ ἐπιών napadalec; d) obhodim, prehodim χώρους, pregledam στράτευμα; e) pride mi kaj na misel ἐμοί τι, εἰρῆσθαι τὸ ἐπιόν česar se je domislil, kar mu je prišlo na misel; f) zadene me, loti se me, preti mi kaj, τὰ δεινά τινι nevarnosti prete komu, γῆρας ἔπεισί με postaram se, τὸ ἐπιόν (ἀποτρέπω) kar mi preti, nevarnost. 2. čas. bližam se, nastopim, sledim ὀρυμαγδός, ὁ ἐπιών naslednik, ἡ ἐπιοῦσα (ἕως, νύξ, ἡμέρα) nastopno, sledeče, prihodnje jutro (noč, dan) NT, ἐν τῷ ἐπιόντι χρόνῳ v prihodnje, pozneje, τὰ ἐπιόντα bodočnost, naslednje, sledeče.

ἐπ-εύχομαι d. m. [augm. ἐπηυ- in ἐπευ-] 1. a) molim, prosim razen tega abs., τινί koga, Ὀδυσῆα νοστῆσαι da bi se Odisej vrnil, τάσδε λιτάς molim (šepečem) te molitve; b) izprosim si kaj, želim kaj κατθανεῖν, želim komu kaj (hudega) παθεῖν. 2. a) hvalim se, baham se, ponašam se, silno se radujem abs, τινί s čim, nad kom (premaganim sovražnikom); b) slavim, poveličujem, Ἄργος πατρίδ' ἐμήν A. kot svojo domovino.

ἐπ-ηρεφής 2 (ἐρέφω) ep. pokrivajoč, viseč nad čim, strm.

ἐπι-βάλλω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) mečem, polagam, postavljam kaj na, v kaj τί τινι, κρίκον natikam (obroč), ἐμαυτὸν ἐς τὸ πῦρ vržem se v ogenj; ἱμάσθλην νόῳ švrkam z bičem po pameti, τὸν δακτύλιον pritisnem pečatni prstan; NT χεῖρα (ἐπί) τινι polagam roko na, ἐπίβλημα ἐπί τινι prišijem; b) nalagam davek φόρον, φυγὴν ἐμαυτῷ nalagam si pregnanstvo, bežim; pošiljam nad koga, tepem s čim, naklanjam ζημίην, λύπην, κακά; c) omenjam, imenujem κακόν. 2. intr. a) odpravim se kam, jadram proti, napadam; τὰ κύματα εἰς τὸ πλοῖον valovi so drli v ladjo, ἐπιβαλὼν ἔκλαιε ko se je tega spomnil, je jokal NT; b) impers. ἐπιβάλλει μοι pripada, pristoja mi kaj, tiče se me kaj; τὸ ἐπιβάλλον (μέρος) pristojni del (ki komu pripada) NT. II. med. 1. padem črez kaj, vržem se, planem na kaj ἐνάρων; z inf. nameravam ὅρκους λύειν. 2. a) nalagam si kaj, mečem (za sebe) črez kaj κῶας, lotevam se česa, τοξόται ἐπιβεβλημένοι na strel pripravljeni strelci; b) πλόκον χαίταισι vpletam si v lase, δουλείαν jemljem nase, κλήρους mečem kocke, žrebam.

ἐπι-δακρύω zraven plakam, jočem se nad čim τινί.

ἐπι-δείκνῡμι, ἐπι-δεικνύω [aor. ion. ἐπέδεξα] 1. act. in pass. a) pokažem, razkazujem κάλλος, kažem, postavim na ogled, predstavim koga τινά τινι, ἐμαυτὸν θαρροῦντα kažem se srčnega; b) dokazujem τινί τι, τὴν αἰτίαν, ὡς διδακτόν ἐστιν ἡ ἀρετή, acc. pt, οἵα εἴη ἡ ἀπορία; c) razjasnjujem, razlagam, razpravljam; d) opisujem, upodabljam, deklamujem, sporočam. 2. med. a) (po)kažem se s čim, στρατόν pokažem svojo vojsko, objavljam, pokažem, kaj znam λόγον, παιδείαν, εἰς δικαιοσύνην odlikujem se v pravičnosti; b) dokazujem, izkazujem, predavam.

ἐπι-δύομαι med. ep. ἐπι-δύω [imp. NT ἐπιδυέτω, inf. aor. ep. ἐπιδῦναι (v tmezi)] zahajam (o solncu) nad čim NT.

ἐπι-έννῡμι ep. in ion. = ἐφ-έννυμι [aor. ἐπίεσα, ep. σσ, med. ἐπιέσασθαι, pf. pass. 3 sg. ἐπίεσται, pt. ἐπιειμένος (tudi v tmezi)] 1. act. razprostrem, oblečem črez kaj χλαῖναν, pokrijem, oblačim; pt. pf. pass. ἐπιειμένος ἀλκήν z močjo oborožen, zelo močan, ἀναιδείην poln predrznosti, nesramnosti (sama nesramnost te je). 2. med. ogrnem si črez sebe, odenem se s čim χαλκόν; γῆν z zemljo = pokopan sem, pokopljejo me.

ἐπι-κομπέω baham se, hvalim se, ustim se s čim τί.

ἐπι-κύπτω pripognem se za čim ἐπί τι.

ἐπι-μαίομαι d. m. ep. [fut. ἐπιμάσσομαι, aor. ἐπεμα(σ)σάμην tudi v tm.] 1. (po)tipam, pošlatam νῶτα, (z)grabim κώπην, ošinem, ošvrknem konje z bičem μάστιγι ἵππους, preiščem ἕλκος, dotaknem se ῥάβδῳ; χείρ' t. j. χειρί udarim koga z oboroženo roko. 2. težim za čim, iščem česa, prizadevam si kaj doseči, pomikam se kam τινός.

ἐπι-μέμονα poet. težim za čim, hrepenim, želim.

ἐπι-μύζω ep. [aor. ἐπέμυξα] mrmram, godrnjam nad čim.

ἐπι-νέω², ion. ἐπι-νηνέω ep. nakopičim, naložim, obložim, nagrmadim, τί τινος kaj s čim.

ἐπί-πλεος 3 ion. napolnjen s čim, poln česa τινός.

ἐπι-πλήσσω, at. -ττω udarjam, bijem (s čim na kaj, po čem); pren. karam, zmerjam, zadiram se nad kom τινί, očitam komu kaj τοῦτο, ὅτι.