Franja

δαιμόνιος 2 in 3 (δαίμων) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; τὰ δαιμόνια božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni; b) nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru ὦ δαιμόνιε predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. – adv. -ίως, sup. δαιμονιώτατα pod vidnim delovanjem božanstva.

δαίνῡμι ep. poet. ion. [fut. δαίσω, aor. ἔδαισα; med. praes. cj. 2 sg. δαινύῃ, opt. 3 sg. δαινῦτο, 3 pl. δαινύατο, impf. δαίνυ' = ἐδαίνυο; fut. δαίσομαι, aor. ἐδαισάμην] 1. act. delim, razdelim, podelim, dam komu njegov delež, τινά pogostim koga, τινί s čim, γάμον napravim komu svatovski obed, τάφον napravim pogrebni obed. 2. med. dam si po-, dodeliti, dam se pogostiti, obedujem, gostim se, udeležim se svatovskega ali pogrebnega obeda, pogrebujem, jem, požrem (o Hadu), grizem, mučim (o bolečini).

δεῖ³ impers. [δέῃ, δέοι, δεῖν, δέον, impf. ἔδει, fut. δεήσει, aor. ἐδέησε, ion. impf. ἔδεεν] 1. treba je, potrebno je, mora (sme) se; z nikalnico ne sme se, ni potrebno, οὐδὲν δέον dočim, ker, dasi ni (bilo) potrebno, τὸ δέον, τὰ δέοντα kar je potrebno, nujno, primerno, pravilno, dolžnost; εἰς τὸ δέον καθίσταμαι spravim v tir; δέον ἐστί NT = δεῖ. 2. δεῖ τινος manjka česa, nedostaja česa, potrebno je, πολλοῦ, ὀλίγου δεῖ mnogo (malo) manjka, da, δεῖ μοί τινος potrebujem česa; εἰδὼς ἡμᾶς δέον vem, da moramo; εἰς τὸ δέον po potrebi, o pravem času; οὐδὲν δέον brez potrebe. – adv. δεόντως kakor je potreba (prav).

δειν-ώψ, ῶπος, ὁ, ἡ poet. s strašnim pogledom, strašnega pogleda (o Erinijah).

δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.

δηλέομαι d. m. [Et. kor. dēl.] ep. in ion. (v pf. tudi pass.) (o)škodujem, poškodujem, preslepim τινά, ranim, (u)morim, ubijem; plenim, ropam; ὑπὲρ ὅρκια razžalim, zločinim, grešim proti dogovoru; kvarim, pustošim, uničujem γῆν, καρπόν; kršim, prelomim ὅρκια; pokončujem στρατιήν; kradem ὕπνον.

διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.

διαβολή, ἡ (δια-βάλλω) 1. opravljanje, obrekovanje, obdolžitev, sumničenje; ἐκ διαβολῆς vsled obrekovanja; ἐπὶ διαβολῇ εἰπεῖν da bi me osumili. 2. slab glas, slabo mnenje o kom, sum, sovraštvo.

διαίνω [Et. iz διϝάνjω, gl. δεύω. – Obl. aor. ἐδίηνα]. ep. o-, namočim, zmočim, oškropim.

δι-ακούω [fut. διακούσομαι] poslušam do konca, natančno poslušam; NT zaslišim, dam si pripovedovati o kom περί τινος.

διάκρῐσις, εως, ἡ (δια-κρίνω) 1. ločitev, razločitev. 2. razločevanje πνευμάτων, διαλογισμῶν prepir o raznih mnenjih NT; razlika, odločitev, sodba.

δια-λαλέω govorim, pomenkujem se s kom, razglašam, izblebetam kaj; pass. διαλαλεῖταί τι govori se o čem, razglasi se kaj NT.

δια-λέγω [fut. διαλέξω, aor. διέλεξα, pf. διείλεγμαι, aor. pass. διελέχθην] 1. act. izberem, izločim. 2. dep. a) premišljujem, preudarjam, razmišljam θυμός; b) pogovarjam se, razpravljam τινί, πρός τινα s kom, περί τινος o čem, govorim s kom o čem, zabavam se; c) dogovarjam se, dogovorim se s kom τινί μὴ ποιεῖν; d) javno govorim; κατὰ ταὐτά govorim isto narečje.

δια-λογίζομαι d. m. 1. razmišljam, preudarjam, ἐν ἐμαυτῷ sam pri sebi NT. 2. skupno preiskujem, razgovarjam se, περί τινος o čem.

δια-μῡθολογέω dodobra se pogovorim o čem, raz-, pogovarjam se, πρός τινα περί τινος s kom o čem.

δια-πέτομαι [aor. διεπτόμην in διεπτάμην] 1. letim skozi ali mimo, preletim, odletim. 2. razletim se, minem (o duši).

διάστημα, ατος, τό (διαστῆναι) presledek, razdalja (o prostoru in času), oddaljenost; razstoj, medglasje (interval), ὡς τριῶν ὡρῶν διάστημα črez kake tri ure NT.

δια-φορέω (tudi v tmezi) 1. nesem črez ali spravim kam, πρόσοδον pošljem, izročim, plačam. 2. raznesem, razširim κλέος. 3. odnesem σταυρούς, (o)plenim, (o)ropam χρήματα. 4. raztrgam, razmesarim δαμάλας.

δια-χέω [aor. διέχεα, ep. διέχευα, pf. pass. διακέχυμαι] 1. act. a) razlijem, izlijem, razdelim, razkosam, razsekam; b) raztopim, razpustim, razdenem, uničim; τὰ βεβουλευμένα razderem, ovržem, kar se je sklenilo; c) prelijem iz ene posode v drugo. 2. pass. a) tečem skozi ali narazen, razlijem se, razidem se, razkropim se (o vojakih), razpadem, strohnim; b) razvedrim se, razveselim se, sem dobre volje (vesel); pt. pf. vesel, veder.

δι-εῖπον [defect. aor. inf. διειπεῖν, ep. διειπέμεν, fut. διερῶ, pf. διείρηκα] natančno sem stvar povedal ali popisal τί, razložil, razjasnil sem, razgovoril sem se o njej; sem jasno povedal, določno izjavil; razrešil sem αἴνιγμα.