-
τέρας, ατος, τό [Et. iz qwer-, sor. πέλωρ iz qwer-ōr (po dissim.), kor. qwer "narediti"; slov. čar, čarati. – Obl. gen. ep. τέραος, ion. τέρεος, pl. nom. τέρατα, ep. τέραα, ion. τέρεα; gen. τεράτων, ep. τεράων, ion. τερέων, dat. τέρασι, ep. τεράεσσι, ion. τερέεσσι]. 1. pomenljivo znamenje na nebu (grom, blisk, mavrica), (od boga poslano) znamenje, čudežno znamenje NT, čudež, čudo. 2. pošast, prikazen, grdoba, plašilo, strašilo.
-
τερεβίνθινος 3 (= τερμίνθινος) od terpentinovega drevesa (smole), χρῖμα terpentinovo olje.
-
τερσαίνω, τέρσω [Et. kor. ters, suh biti; nem. Durst, dürr (dörren, Darre); lat. torreo (iz torseo), terra (iz tersa = suha zemlja). – Obl. aor. ep. τέρσηνα; od τέρσομαι: inf. τερσῆναι, ep. τερσήμεναι]. 1. act. (po)sušim, brišem, otiram, ustavljam (kri). 2. pass. τέρσομαι posušim se.
-
τεχνητός 3 (adi. verb. od τεχνάω) umetno ali zvijačno narejen.
-
τῇ adv. (dat. od ἡ) 1. a) tu(kaj), tam, τῇ μὲν … τῇ δέ tu … tam, na eni strani … na drugi strani, nekaj … nekaj; b) tako. 2. rel. a) kjer, koder; b) kako, ἔστι τῇ tako rekoč, nekako.
-
τῆλε [Et. ajol. πήλυι, sor. πάλαι, τέλος] adv. v daljavi, daleč, daleč od τινός, ἀπό, ἔκ τινος.
-
τηλό-θεν adv. (τῆλε) ep. poet. od daleč, iz daljave, τινός daleč od.
-
τηλό-θι adv. (τῆλε) ep. daleč od τινός.
-
τηλοῦ adv. (τῆλε) ep. poet. v daljavi, daleč (od) τινός, v tujini.
-
τηλ-ωπός 2 (τῆλε, ὄψ) 1. (od) daleč viden ali slišen. 2. daleč proč (stran).
-
τινάσσω ep. poet. [fut. τινάξω, aor. ἐτίναξα, pass. aor. ἐτινάχθην, ep. 3 pl. ἐτίναχθεν] 1. act. vihtim, maham, sučem, tresem, po-, stresam, raznesem, razmečem θημῶνα, preobračam, prekucujem; potegnem (koga, da ga na kaj opozorim), ποσσὶ θρόνον porinem od sebe. 2. med. πτερά maham s perotmi, frfotam, τοῖς ὅπλοις vihtim, maham z orožjem.
-
τμητός 3 (adi. verb. od τέμvω) lepo urezan ali izrezan.
-
τοξευτός 3 poet. od puščice zadet, ustreljen.
-
τόσος 3, ep. poet. τόσσος; τοσόσδε, τοσήδε, τοσόνδε, ep. τοσσόσδε 3; τοσοῦτος, τοσαύτη, τοσοῦτο(ν), ep. τοσσοῦτος, ojačeno τοσουτοσί, τοσαυτηί, τοσουτονί in τοσοσδί 3 tolik(šen) 1. tako velik, (dolg, širok, globok, močen), tako mogočen, tako star; tako obilen (mnogoštevilen). 2. pl. toliko, τρὶς τόσσοι trikrat toliko a) ravnotoliko, ἄλλους τοσούτους ravno toliko drugih; ἕτερον τοσόνδε ravno toliko; b) le (samo) toliko εἰπεῖν, τοσοίδε ὄντες le malo njih, tako malo njih; včasih odgovarja besedam ὅσος, ὅσοσπερ itd. 3. adv. a) ἐκ τοσοῦδε, ἐκ τόσου iz tolikšne daljave, od tako dolgega časa, od tega časa, tako dolgo, ἐν τοσούτῳ medtem, ἐς τοσόνδε, ἐς τοσοῦτον, ἐπὶ τοσοῦτον tako daleč, tako zelo, τοῦ χρόνου tako dolgo; b) τόσῳ, τοσῷδε, τοσούτῳ (nav. s komp.) toliko, za toliko, tem (več), ὅσῳ … τοσούτῳ čim … tem; c) τόσον, τοσ(σ)όνδε, τοσοῦτον tako zelo, tako daleč, tako dolgo, toliko, tem več (bolj), samo (le) toliko, tako malo; d) τοσούτῳ … ὅσῳ za toliko … kakor, οὐ τοσοῦτον … ὅσον ne tako zelo … kakor.
-
τό-τε adv. 1. a) v onem času, tedaj, ὁ τότε tedanji, οἱ τότε tedaj živeči ljudje, sodobniki, predniki, εἰς τὰ τότε do tedaj, ἐκ τότε od tedaj; b) nekdaj, poprej. 2. korel. k ὅτε, εἰ, ἐπεί tedaj, nato, potem, tedaj še le.
-
τρωτός 3 (adi. verb. od τιτρώσκω) ki se da raniti, ranljiv.
-
τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.
-
τυκτός 3 (adi. verb. od τεύχω) ep. (dobro) pripravljen, dobro (lepo, umetno) narejen, Ἄρηα … τυκτὸν κακόν popoln (cel) hudobnež (zločinec).
-
τυχηρός 3 kar je odvisno od sreče, slučajen, srečen, χορηγία τυχηρά bogastvo.
-
Ὕβλα, ion. Ὕβλη, ἡ 1. Ὕβλα ἡ μείζων Velika Hibla, mesto na Siciliji, južno od Etne; preb. οἱ Ὑβλαῖοι. 2. Megarska Hibla ali Megara v sirakuškem okraju τὰ Μέγαρα. 3. Herajska Hibla v južni Siciliji Ἡραία ἢ ἐλάττων.