-
δυσ-ερμήνευτος 2 kar se težko pojasni, težko razumljiv NT.
-
δυσ-εύρετος 2 (εὑρίσκω) ki se težko najde, težko najdljiv.
-
δυσ-θανατέω težko umiram, borim se s smrtjo.
-
δυσθεράπευτος 2 (θεραπεύω) poet. komur se težko ustreže.
-
δυσ-θήρᾱτος 2 ki se težko ujame ali izsledi.
-
δύσ-θῡμος 2 nejevoljen, žalosten, malosrčen; δύσθυμός εἰμί τινι kesam se radi česa, τὸ δύσθυμον pobitost, žalost, malosrčnost, δυσθύμως ἔχω sem ljubosumen.
-
δυσ-κάθαρτος 2 (καθαίρω) poet. ki se težko potolaži, težko pomirljiv, nespravljiv, neutolažen Ἅιδου λιμήν.
-
δυσ-κατάπαυστος 2 poet. ki se težko pomiri, nespravljiv, neutolažen.
-
δυσ-κατάστατος 2 (καθ-ίστημι) ki se težko uredi, poravna.
-
δυσ-καταφρόνητος 2 ki se ne sme prezirati, nepreziren, nezaničljiv.
-
δυσ-κατέργαστος 2 (κατ-εργάζομαι) ki se težko doseže, težaven.
-
δυσ-κόμιστος 2 (κομίζω) poet. ki se težko prenaša, neznosen.
-
δύσ-κριτος 2 (κρίνω) poet. ki se težko razloči ali odloči, težko razumljiv, zamotan, zmeden.
-
δυσ-μαθής 2 (μανθάνω) 1. act. kdor se težko uči, nepodučen. 2. pass. česar se je težko naučiti (razumeti), nedoumen, nepoznaten ἰδεῖν; kar se težko izsledi, τὸ δυσμαθές prihodnost, katere ne moremo poprej spoznati ali razumeti.
-
δυσμαχέω poet. borim se v svojo nesrečo ali brezuspešno, θεοῖς proti bogovom; ἀνάγκῃ οὐχὶ δυσμαχητέον s silo (potrebo) se ne smemo boriti, ker je to brezuspešno.
-
δύσ-μαχος 2 (μάχομαι) kdor se težko premaga, nepremagljiv; težek.
-
δυσ-μείλικτος 2 ki se težko omeči, ublaži; neizprosen.
-
δυσμεναίνω (δυσ-μενής) sem nejevoljen, sem komu sovražen, jezim se nad kom τινί.
-
δυσ-μεταχείριστος 2 (μεταχειρίζω) s čimer se je težko baviti, στρατός česar se kdo težko loti, kar kdo težko napade.
-
δύσ-νιπτος 2 (νίπτω) poet. kar se težko izpere, neizbrisljiv, neodpravljiv.