Franja

δίω (gl. δείδω) [aor. ἔδιον, δίε, gl. δίεμαι] ep. 1. prestrašen pobegnem, bežim. 2. bojim se, τινί za koga, μή da ne.

δίωγμα, ατος, τό (διώκω) 1. zasledovanje, lov. 2. to, kar se lovi, divjačina.

δι-ωθέω (gl. ὠθέω) 1. act. a) sunem ali vtaknem skozi kaj, τὰς χεῖρας διὰ τῆς κόρης vtaknem roke v rokav (da tako pozdravim perz. kralja), predrem; b) razpeham, razrijem, razderem κρημνόν. 2. med. odbijam, odvračam od sebe, potisnem nazaj, odklanjam, zametavam, zaničujem χάριτας, εὔνοιαν, razmetavam, uničujem στρατόν; ὄχλον prerijem se skozi, prederem množico, λόγον hitro končam pogovor.

διώκω [fut. διώξω, -ομαι, aor. ἐδίωξα, pf. δεδίωχα, pass. pf. δεδίωγμαι, aor. ἐδιώχθην; vzpor. obl. aor. 2 ἐδιώκαθον] I. act. 1. trans. povzročim, da se kaj začne hitro premikati a) poženem, gonim νῆας; ἅρμα vozim se; podim, πεδίοιο po ravnini, prepodim, odpodim; b) grem ali tečem za kom, hitro sledim komu τινά, pridem prepozno, zapoznim se τὰ συμβαίνοντα; zasledujem, dohitim, primem se koga, pridružim se komu, preganjam, iztiram ἐκ γῆς; c) težim, hrepenim po čem, želim kaj τιμάς, ἡδονάς; δικαιοσύνην iščem pravice NT; d) obravnam, doženem, pripovedujem, popišem; e) sodnijsko preganjam koga, tožim, tiram pred sodišče γραφὴν διώκω τινός, τινά τινος, τινός ἕνεκα, διώκω θανάτου tožim na smrt ali zaradi zločina, ki zasluži smrt. 2. intr. hitim, odhitim, drvim, hitro pridirjam. II. med. in pass. 1. pass. a) povzroče, da se hitro gonim, da tečem, ὑφ' ἡδονῆς διώκομαι hitim od veselja, veselje me podi, žene; τινί trpim muke zaradi česa NT; b) sodnijsko me preganjajo, tožijo. 2. med. gonim, podim koga pred seboj, πεδίοιο po ravnini, δόμοιο od hiše.

δνοπαλίζω [fut. δνοπαλίξω] ep. semtertja suvam, stresam, udarjam koga; ῥάκεα ogrnem, zavijem se v.

δοάσσατο [def. aor. med.; cj. 3 sg. δοάσσεται] ep. zdelo se je, videlo se je.

δογματίζομαι pass. pustim, da se mi dajejo postave, veleva mi kdo NT.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δολιό-πους, ποδος, ὁ, ἡ poet. zvijačno se bližajoč z lokavim korakom.

δόλιχος, ὁ okrog 20 stadijev dolga dirjalnica, dirjališče, ki se je moralo sedemkrat preteči; δόλιχον θέω tekmujem v dolgem (trajnem) teku.

δολο-ποιός 2 (ποιέω) varljiv, zvit, prekanjen, mamen, ἀνάγκα mamilen čar (Nesov, katerega se Dejanejra ni mogla ubraniti).

δολόω (δόλος) varam, goljufam; μορφήν preoblečem se.

δονέω ep. ion. 1. act. premikam semtertja, stresam, pretresam, maham, gonim, podim pred seboj. 2. med. nemirno se gibljem, vznemirjam se, upiram se, ἡ Ἀσία ἐδονέετο Azija je bila v nemiru ali vrvenju.

δορπία, ἡ, ion. -ίη večer pred praznikom "apaturije" (ki se je praznoval z večerjo).

δόρυ, ατος, τό [Et. idevr. derewo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. δρῦς drevo, hrast. – Obl. ep. ion. δούρατος itd. in δουρός, δουρί, δοῦρα, δούρων, δούρεσσι, poet. δορός, δορί in δόρει, pl. δόρη]. 1. les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, δόρατα lesovje. 2. kar se nareja iz lesa: trojanski konj κοῖλον δόρυ, drog, kopjišče, kopje, sulica, εἰς δόρυ ἀφῖγμαι približal sem se do lučanja kopij, ἐπὶ (εἰς) δόρυ ἀναστρέφω desno krenem. 3. vojska, boj, bitka, δορὶ εἷλον zasužnjil sem, δουρί s silo. 4. a) kopjanik, borilec, vojska; b) plen.

δουλεύω [adi. verb. δουλευτέον] 1. sem suženj, služim, sem podložen, pokorim se. 2. vdajam se ἡδοναῖς, strežem γαστρί.

δουλόω (δοῦλος) 1. spravim ali pahnem v sužnost, zasužnjim, podjarmim, napravim za hlapca, za sužnja; med. podvržem si koga. 2. uklonim, upognem, ponižam, jemljem pogum; pass. a) postanem (sem) suženj, hlapec; b) uklonim se, izgubim pogum; τὴν γνώμην postanem malosrčen NT, οἴνῳ δεδουλωμένος vinu vdan.

δοῦπος, ὁ hrum, hrušč, šum, donenje, bobnenje, ropot, topot, rožljanje; χερόπλακτοι δοῦποι (odmevajoči udarci) πεσοῦνται ἐν στέρνοισι z rokami se bo bila na prsi.

δράσσομαι d. m., at. δράττομαι [Et. kor. dergh-, strsl. podragъ, Rand, Saum-. – Obl. fut. δράξομαι, aor. ἐδραξάμην, pf. δέδραγμαι] prijemam, grabim, popadam (kolikor more roka držati ali zgrabiti) τινός, ταῦτα; ἐλπίδος oklepam se, trdno se držim upanja.

δρόμος, ὁ (δραμεῖν) 1. tek, tekanje, δρόμῳ v teku, z naglim korakom, v diru φεύγω, θέω; περὶ τοῦ παντὸς δρόμον θέω bojujem odločilen boj; borim se za žive in mrtve. 2. tekma, tek za stavo, dirka. 3. tekališče, dirjalnica, vežbališče, dirkališče.