Franja

δια-ζώννῡμι [pf. pass. διέζωσμαι] 1. opašem; med. opašem si, predpašem se NT. 2. obdajam, obkoljujem ἡ χώρα διέζωται ὄρεσιν. 3. ločim (s pasom), τὸν αὐχένα ἐρύμασιν ogradil je zemeljsko ožino z utrdbami.

διάθεσις, εως, ἡ 1. (δια-τίθημι) razstava, razvrstitev, ureditev, red, uredba. 2. (δια-τίθεμαι) a) ustava, naredba, stanje, položaj; b) mišljenje, razpoloženje; c) razlaga, opis, predavanje.

διαθήκη, ἡ (δια-τίθημι) 1. naredba, uredba, oporoka. 2. pogodba; (stara, nova) zaveza NT.

διαιβολίη, ἡ poet. = διαβολή obrekovanje, opravljanje.

διαίρεσις, εως, ἡ (δι-αιρέω) 1. ločitev, (raz)delitev (plena ali denarja). 2. razlikovanje, razlika, razloček NT.

δίαιτα¹, ἡ [Et. sor. βίος, διαι- iz gwi-jē(i), gl. ζῆν] 1. a) življenje, život, način življenja, obnašanje, občevanje, zmernost (red) v jedi in pijači, dieta; b) hrana, živež. 2. prebivališče, stanovanje δίαιταν ποιοῦμαι, ἔχω prebivam, stanujem.

δίαιτα², ἡ [Et. διὰ + αἰτ-, pr. αἶσα iz αἰτjα] sodni odlok.

διακομιδή, ἡ prevoz, prevažanje, prepeljavanje.

διᾱκονία, ἡ (διάκονος) 1. služba, usluga, naročilo. 2. NT služba diakona, diakonija, pomoč, delitev (miloščine).

δια-κοπή, ἡ (δια-κόπτω) razsekanje, globoka (zevajoča) rana.

διακόσμησις, εως, ἡ uredba, red, zakonitost.

διάκρῐσις, εως, ἡ (δια-κρίνω) 1. ločitev, razločitev. 2. razločevanje πνευμάτων, διαλογισμῶν prepir o raznih mnenjih NT; razlika, odločitev, sodba.

διά-κρουσις, εως, ἡ odlašanje, odlog, zakesnitev, zamuda.

διακώλυσις, εως, ἡ oviranje.

δι-ακωχή, ἡ (gl. διοκωχή) nehanje, odlegljaj, prenehljaj (bolezni).

δια-λαμβάνω [pf. pass. ion. διαλέλαμμαι] 1. vzamem narazen: a) ločim, razdelim, delim, odločim, (ἐλέγχω) διαλαβών vsakega posebej, zapored; θώρακες διειλημμένοι τὸ βάρος oklepi, katerih teža je na posamezne telesne ude dobro razdeljena; b) obmejim, napravim mejo z ὅρους στήλαις, χρώμασι διειλημμένος okrašen, olepšan; c) prekinem govor, preneham, pomolčim λέγοντα; d) dobim svoj (določeni) delež. 2. a) primem na sredi, primem koga črez pas, držim, zgrabim, primem z obema rokama, obsežem, obdajam, ἡ ψυχὴ διειλημμένη ὑπὸ τοῦ σωματοειδοῦς duša, obdana od telesnih snovi; b) umejem, razumem, verujem, prepričan sem.

διαλεκτικός 3 (δια-λέγομαι) sposoben za razgovarjanje, izurjen, spreten v prerekanju, dialektičen, ἡ διαλεκτική(sc. τέχνη) dialektika.

διάλεκτος, ἡ (δια-λέγομαι) 1. pogovor, govor. 2. narečje.

διάληψις, εως, ἡ (δια-λαμβάνω) zaznava(nje), umevanje, pojmovanje, misel.

διαλλαγή, ἡ (δι-αλλάττω) 1. izprememba, zamena. 2. izprememba mišljenja, sprava, poravnava, sklep miru, zaveza.