Franja

γλίσχρος 2 [Et. kor. glei-t-; lat. glūten, inis, klej; nem. kleben, Kleister; slov. glena, Schleim, glina; gršk. γλοιός, γλίχομαι] smolnat, klejnat, (pri)lepljiv, žilav, trd, skop, varčen, siromašen, vztrajen; – adv. γλίσχρως komaj, pičlo, jedva.

γλῶσσα, at. γλῶττα, ης, ἡ [Et. iz glōghjā; slov. glog, glóga (Weiß)dorn; gršk. še γλωχίς konica, γλῶχες rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; ἀπὸ γλώσσης ustno; γλῶσσαν ἱέναι, νομίζειν jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik.

γουνάζομαι, γουνόομαι ep. d. m. (γόνυ, samo prez. in impf.) prosim kleče (tako, da se oklenem kolen onega, ki ga prosim), ponižno prosim τινά τινος; τοκήων pri starših, πολλά prisrčno; z inf. fut. milo (za)prosim z obljubo.

γραμματεύω sem pisar ali tajnik, τινί pri kom.

Γραὸς στῆθος, τό hrib pri Tebah.

Γῡγαίη, ἡ 1. λίμνη jezero pri Sardih. 2. žensko ime.

γυμνο-παιδίαι, αἱ (γυμνός, παῖς) gimnopajdije; praznik, ki se je obhajal vsako leto v Sparti na čast junakom, padlim pri Tireji.

δαιτροσύνη, ἡ razrezovanje mesa (pri obedu).

Δᾶτις, ιδος, ὁ poveljnik Perzijanov pri Maratonu.

δεῖπνον, τό (δαπάνη, lat. daps) 1. ep. glavni obed (pri Hom. navadno opoldne, pri Atencih proti večeru), lat. cena; kosilo, večerja. 2. gostija, pojedina, gosti, jed, hrana; krma.

δεκάς, άδος, ἡ (δέκα) desetka, desetina, desetek; sploh: oddelek vojakov (tudi 16 mož pri Arij.).

δεξιόομαι (δεξιός) d. m. [fut. δεξιώσομαι, aor. ἐδεξιωσάμην, pass. ἐδεξιώθην] (po)dam komu desnico v pozdrav ali slovo, sežem komu v roko, pozdravim koga τινά, poslovim se, δῆμον prosim česa od naroda, potegujem se pri narodu za službo.

δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.

δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).

δέρρις, εως, ἡ (δέρω) koža (pos. kože, ki so jih rabili pri obleganju, da so z njimi pokrili lesene zgradbe).

δεσμεύω, δεσμέω NT (δεσμός) vklenem, (pri)vežem, zvežem, vržem v ječo.

Δημό-δοκος, ὁ slepi pevec pri Fejakih.

δια-βάλλω I. act. 1. vržem ali spravim črez, prenesem, prepeljem, prepeljem se, prebredem εἴς τι; pretaknem, vtaknem v kaj διὰ τοῦ ῥυμοῦ. 2. spravim narazen a) razdvojim, razdružim, razprem; pf. pass. διαβέβλημαί τινι sem razprt s kom, zasovražen komu, sovražim koga; b) prerešetam koga, natolcujem, opravljam, obrekujem, dolžim, ponižujem τινὰ πρός τινα; c) slepim, varam; d) zametujem τί, τινά. II. med. a) malo veljam pri kom; b) ion. = act. varam.

διάζωμα, ατος, τό (δια-ζώννυμι) 1. pas, opasilo, predpasnik περὶ τὰ αἰδοῖα. 2. fris, nakit pri poslopjih, sestoječ iz triglifov in metop.

διαιτάω¹ in med. (δίαιτα¹) [impf. διῄτων, fut. διαιτήσω, aor. διῄτησα, pf. δεδιῄτηκα, -μαι, aor. pass. διῃτήθην; ion. impf. διαιτᾶτο] obdržim, ohranim pri življenju, zdravim, živim koga; pass. in med. živim, hranim se, prebivam, stanujem kje; οἰκουρὸν δίαιταν živim osamljen, samotarim, πολλὰ ἐς θεοὺς νόμιμα δεδιῄτημαι držal sem se verskih običajev (ravnal sem se po …).