Franja

ἐπι-πάρειμι² (εἶμι) 1. pridem še zraven, pridem zopet v ospredje; τῷ δεξιῷ pomaknem se proti desnemu krilu. 2. korakam, grem ob čem, poleg česa, κατὰ τὸ ὄρος na gori, τὸ στρατόπεδον ob ospredju vojske.

ἐπι-πωλέομαι d. m. ep. hodim ob čem, okrog česa, prehodim, pregledujem τί.

ἐπι-τάφιος 2 (τάφος) kar se vrši na ali ob grobu, nagroben, ἀγών nagrobna tekma, nagrobna igra (umrlim na čast), λόγος nagrobni govor.

ἐπι-τρέχω [gl. τρέχω, fut. ἐπιδραμοῦμαι, aor. ἐπέδραμον, pf. ἐπιδεδράμηκα, ep. aor. act. pt. ἐπιθρέξας, pf. ἐπιδέδρομα] 1. pritečem komu (na pomoč), priletim, napadem τινί, naskakujem, plenim, obhajam, stikam povsodi po čem ἐπὶ τὰ ἔξω, χώρην, κώμας. 2. a) tečem za kom, drdram ἅρματα ἵπποις; b) stremim za čim, ἐπιδραμών hitro, hlastno, željno. 3. dotaknem se česa, zadevam ob kaj, oprasnem, oplazim ἔγχος. 4. tečem črez kaj, razlivam se, razprostiram se, širim se ἔρεβος, αἴγλη, ἀχλύς.

ἐπι-τυγχάνω 1. naletim, zadenem na (ob) kaj, srečam, snidem se τινί, ὁ ἐπιτυχών katerisibodi, vsak, neznaten πόλις, nizek ἄνθρωποι. 2. a) zadenem kaj, pogodim, λέγουσα ἐπετύγχανε pogodila je v svojem govoru, ὁκότερα ποιέων ἐπιτύχω kaj mi je storiti, da dosežem svoj namen; b) dosežem, dobim kaj τινός NT. 3. imam srečo, posreči se mi τἆλλα, ὁ μὴ ἐπιτυχών komur se kaj ne posreči.

ἐπι-φύομαι med. ion. [fut. ἐπιφῡ́σομαι, aor. ἐπέφῡν, pf. ἐπιπέφῡκα] 1. rastem na, ob čem, dvigam se, opomorem si. 2. nastopam proti komu, napadam, obdolžujem.

ἐπι-ψαύω ep. ion. poet. rahlo se dotikam, rahlo prijemam; pren. na kratko omenjam τινός; πραπίδεσσι umevam, (ob)čutim, ὀλίγον περ le količkaj.

ἐπ-οίχομαι med. ep. 1. a) prihajam, pristopam h komu, grem med μνηστῆρας, bližam se komu, obrnem se na koga (s prošnjo) τινά; b) lotim se koga, napadem οὐρῆας, Κύπριν, skočim na ἴκρια νηῶν; c) hodim ob čem semtertja ἱστόν; d) obhodim, prehodim, pregledujem στίχας, πάντας, πάντῃ, letam kam κῆλα θεοῖο. 2. opravljam, delam, ἔργον grem na delo, δόρπον nad večerjo (večerjo pripravljat).

ἐρεύγομαι² d. m. [Et. lat. erūgo, ere, ructo, are, slov. rigati (se), riga se mi. – Obl. fut. ἐρεύξομαι, aor. ἠρευξάμην]. 1. intr. riga, kolca se mi, bljuvam; pljuskam ob, razbijam se, lomim se (o morskih valovih). 2. trans. bljuvam, mečem iz sebe, φόνον αἵματος kri pobitih zverin; širim, razprostiram σκότον; (glasno) pripovedujem κεκρυμμένα NT.

ἐρύω, εἰρύω ep. ion. poet. [Et. iz ϝερύω, ῥυμός, ῥυτήρ. – Obl. fut. ἐρύσω, ep. ἐρύσσω in ἐρύω, aor. εἴρυσ(σ)α, cj. 1 pl. ἐρύσσομεν, imp. εἴρυσον; aor. med. εἰρυσ(σ)άμην in ἐρυσ(σ)άμην; pf. pass. in med. εἴρυμαι, 3 pl. εἰρύαται, plpf. 3 sg. εἴρυτο, 3 pl. εἰρύατο in εἴρυντο]. I. act. 1. a) vlečem, vlačim, rinem, trgam, ἔγχος potegnem, izderem, νευρήν, τόξον napnem, ἐκ κεφαλῆς potegnem črez glavo, πλίνθους delam opeko, νῆα εἰς ἅλα δῖαν, ἅλαδε potisnem ladjo v morje, ἤπειρόνδε, ἐπ' ἠπείροιο potegnem na suho, νῆες ὁδὸν εἰρύαται potegnili so ladje na pot; b) potegnem iz česa τὶ ἔκ τινος, ὑπό τι potegnem doli pod kaj, ἀνά τι potegnem kvišku ob čem. 2. a) potegnem proč (s silo), odtrgam, potegnem k sebi, iztrgam, νεκρούς (mrtvece, da jih ne bi sovražniki oropali ali sovražne padle vojake, da jih oplenim); b) vlačim (semtertja), potegnem, τινὰ χλαίνης za plašč, ποδός za nogo, περὶ σῆμα vlačim okrog gomile; trgam (o pticah in psih). II. med. 1. potegnem, izderem zase (svojo stvar), ξίφος, ἄορ, μάχαιραν, φάσγανον, δόρυ ἐξ ὠτειλῆς, snamem z ražnjev πάντα, τόξον napnem svoj lok, νῆας potegnem v morje (da se odpeljem). 2. potegnem k sebi, rešim, iztrgam (sovražnikom) νέκυν, νεκρόν. 3. odtehtam, χρυσῷ z zlatom.

εὐθῡ́νω in med. (εὐθύς) [augm. ηὐ in εὐ; fut. εὐθυνῶ, ep. ion. poet. ἰθύνω, aor. ἴθῡνα, cj. ep. ἰθύνομεν, aor. pass. ep. ἰθύνθην] 1. zravnam, (na)ravnam ξύλον; ὁδόν NT, τὶ ἐπὶ στάθμην naravnam kaj po merilni vrvi; pass. ἵππω ἰθυνθήτην konja sta se vstopila ravno ob ojesu. 2. a) namerjam, naperjam, obračam δοῦρα ἀλλήλων, βέλος, nakrenem, obrnem δρόμον εἴς τι, krmim ναῦν; b) vodim παῖδα, ravnam, vladam πόλιν. 3. kličem na odgovor, posvarim, spoznavam krivim, kaznujem θανάτῳ, τινά τινος koga zaradi česa.

εὖνις², ιδος, acc. εὖνιν, ὁ, ἡ ep. oropan, brez česa, izgubivši kaj, εὖνιν ἔθηκε oropal je, pripravil je ob kaj τινός.

ἔφ-αλος 2 (ἅλς) ep. poet. ob morju ležeč (stoječ), primorski κλισίαι.

Ἔφεσος, ἡ mesto v Joniji ob izlivu Kaistra; adi. Ἐφέσιος 3; preb. Ἐφέσιος, ὁ; dežela Ἐφεσία, ion. -ίη, ἡ.

Ἐχῖναι, αἱ (νῆσοι), pozneje Ἐχινάδες devet malih otokov v Jonskem morju, ob izlivu Aheloja.

ζάω, skrč. ζῶ [Et. iz ζηjω, kor. g^wjē-, ζώω iz g^wjō-jō; sor. βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. ζῇς, ζῇ itd.; fut. ζήσω, -ομαι, aor. ἔζησα, nav. βιώσομαι, ἐβίων; ep. ion. poet. ζώω, ep. inf. ζωέμεν(αι)]. 1. živim, ἀπό, ἔκ τινος ob čem, od česa; sem pri življenju, sem živ; οἱ ζῶντες ljudje; τὸ ζῆν življenje; ζάω τινί živim za koga. 2. sem pri moči, sem krepek, trajam, ostanem v moči ali veljavi νόμοι, μαντεῖα; φλόξ tlim.

Ἠδῶνες, Ἠδωνοί οἱ trakiški narod ob Strimonu; adi. Ἠδωνικός 3, fem. Ἠδωνίς, ίδος, ἡ.

ἠέριος 3 [Et. iz ᾱ(j)ερ, gl. ἄριστον] 1. (ἦρι) ep. rano, zgodaj, ob svitu, zarano. 2. (ἀήρ) zračen.

Ἠιών, όνος, ἡ 1. trakiško mesto ob Strimonu. 2. mesto na trakiškem Herzonezu.

Ἡράκλεια, ἡ 1. mesto v Tesaliji ob Malijskem zalivu. 2. ἡ Ποντική mesto v Bitiniji; preb. Ἡρακλεώτης, ὁ.