Franja

ἐκ-βάλλω [gl. βάλλω, aor. ep. ἔκβαλον, adi. verb. ἐκβλητέον] 1. act. a) trans. vun mečem, izmetavam, izrivam, izkrcavam, spravljam na suho ἐκ νεώς, pahnem, vržem z voza δίφρου, ἵππων, izbijem ἔγχος χειρός, preženem, izobčim, zapodim ἐκ τῆς πόλεως, γῆς, sekam (drevesa) δοῦρα, oropam πλούτου, χάριτος, izpodrinem iz česa τιμῆς, χάριτος, ἐκ τῆς φιλίας, izgubim φίλον, φρένας, τἀγαθόν; zavržem, odklanjam, zametavam χάριν, λόγους, εὐμένειαν; tajim, prekličem πάλιν(sc. ἔπος), izpostavljam τινὰ ἔς τι, prelivam δάκρυα, izgovorim ἔπος, odgodim δίκην, vržem proč ὀϊστούς, δόρυ; storim, da klije, zorim στάχυν; zanesem εἰς τὴν γῆν; vzamem (iz mošnje) δηνάρια NT; b) intr. o reki: ποταμὸς ἐκβάλλει reka izvira. 2. med. izkrcam, spravljam na suho.

ἐκ-βιβάζω 1. spravljam iz česa, izkrcavam. 2. odvajam, izpeljavam reko iz ravnine, ποταμὸν ἔκ τινος, odvračam od λόγων.

ἐκδημέω (ἔκ-δημος) 1. izselim se, odpotujem iz dežele, živim na tujem. 2. NT ἐκ τοῦ σώματος umrjem.

ἐκ-διδρᾱ́σκω, ion. -δρήσκω utečem, pobegnem ἔκ τινος.

ἐκ-δύω [fut. ἐκδῡ́σω, aor. ἐξέδῡσα, pass. ἐξεδῡ́θην, pf. ἐκδέδῠμαι, med. ἐκδύομαι, ep. ἐκδῡ́νω, fut. ἐκδῡ́σομαι, aor. ἐξέδῡν, pf. ἐκδέδῠκα, ep. opt. aor. ἐκδῦμεν = ἐκδυῖμεν, -δυίημεν] 1. act. in pass. slačim, τινά τι komu kaj. 2. med. a) trans. slačim si, snemam si, odlagam kaj τεύχεα; b) intr. izmuznem se, utečem, uidem, ἐκ τῆς θαλάττης pomolim glavo iz morja.

ἐκ-κηρύσσω, at. -ττω 1. dam razglasiti (po glasniku), zapovedujem τί, inf. in μή. 2. dam (po glasniku) izgnati, preženem τινά (ἔκ) τινος.

ἐκ-κομίζω 1. act. in pass. spravljam vun, iznašam, odnašam, rešim (ἔκ) τινος; pokopavam. 2. med. odnašam, spravljam (svoje imetje) v varnost (iz dežele), rešim si kaj.

ἐκ-κυλίνδομαι, poet. ἐκκυλίομαι ep. poet. pass. [fut. -κυλισθήσομαι, aor. -εκυλίσθην] zvalim se, padem iz česa, ἐκ δίφρου, ἀπήνης; εἰς ἔρωτας padem v, udajam se,.

ἐκ-λύω in med. 1. rešujem, odrešim, osvobodim ἔκ τινος. 2. odpiram στόμα, ἁρμούς, odpravljam δασμόν, preneham, prekinem τὰς παρασκευάς, plačam δάνειον; pass. opešam, onemorem, omagam.

ἐκ-πέμπω 1. act. vun pošiljam, odpošiljam, odpuščam, spremljam τινός, ἔκ τινος, izganjam, preganjam, prepodim, γυναῖκα odslavljam, zavržem; σ' ἐκτὸς πυλῶν ἐξέπεμπον vun sem te klicala. 2. med. odpuščam, odpošiljam od sebe, kličem vun k sebi; poet. = act. izganjam, iztiram, γῆς iz dežele. 3. pass. poet. umiram.

ἐκ-πέρθω [fut. ἐκπέρσω, aor. 1. ἐκ … περσα, aor. 2. ἐξέπραθον] ep. poet. razderem, pokončam, popolnoma razrušim, razdenem; uplenim, zaplenim.

ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.

ἐκ-πλέω, ion. -πλώω [fut. πλεύσομαι, in -σοῦμαι] odjadram, odpeljem se, odrinem ἔκ τινος εἴς τι, ἔξω τι čez kaj, izplavam (o ribi); τὰς ναῦς uidem sovražnim ladjam; τοῦ νοῦ, τῶν φρενῶν znorim, zblaznim.

ἐκ-πνέω izdihnem, umrem, ὑπό τινος umori me kdo; o vetru: vejem, pišem iz česa ἔκ τινος, privejem, χειμὼν νέφους priderem, izbruhnem iz, piham vun, θυμόν piham od jeze.

ἐκποδών adv. = ἐκ ποδῶν izpod nog, s pota, ἐκποδὼν ποιοῦμαι spravim s pota (v kraj), odstranim, ugonobim, ubijem, ἐκποδών εἰμι oddaljen sem, ne oviram, ἐκποδὼν γίγνομαι grem izpod nog.

ἐκ-πολιορκέω prisilim (z obleganjem), da se mesto poda, osvojim (mesto) z obleganjem, ἐκ Βυζαντίου izženem, prepodim z obleganjem iz Bizanca.

ἐκ-πορεύομαι d. p. 1. izidem, odidem, odrinem, vzdignem se. 2. izhajam (iz ust) ἔκ τινος, παρά τινος (od očeta) NT; razglasim se ἦχος NT.

ἐκ-ρέω [aor. ἐξερρύην, pf. ἐξερρύηκα, ep. tudi v tmezi] 1. vun tečem, odtekam, poizgubljam se ἔκ τινος. 2. izginem iz spomina, pozabim se.

ἐκ-σῴζω, ep. ἐκ-σαόω 1. act. rešim, ἔκ τινος iz česa. 2. med. ion. poet. rešim sebe ali zase.

ἐκτός 3 adv. (ἐκ) zunaj, vun; kot praep. z gen. zunaj, razen; ἐκτὸς εἰ μή razen če, ako ne, ἐκτὸς δυνάμεώς εἰμι nisem podložen; ἐκτός τινος daleč od, prost česa, brez česa, ἐκτὸς εἶ τοῦ μέλλειν ἀποθνῄσκειν αὔριον tebi gotovo ne bo treba jutri umreti, οἱ ἐκτός tujci; ἐκτὸς ἔρχομαι (ὅρκων) ne držim obljube, prelomim prisego.