Franja

αἰψηρός 3 (αἶψα) hiter, nagel; proleptično: λῦσεν ἀγορὴν αἰψηρήν hitro je razpustil skupščino (ali: ki se je hitro razšla; pravzaprav: tako, da se je hitro razšla).

αἰωρέω [aor. pass. ᾐωρήθην] (αἰώρα); 1. act. dvigam kvišku, obešam, vihtim, gugljem. 2. pass. a) visim, zibljem se, plavam; b) sem v nesigurnosti (negotovosti), ἔν τινι zavisen sem od; ὑπὲρ μεγάλων pričakujem; ἐν κινδύνῳ sem v nevarnosti, τὴν ψυχήν vnemam se, osrčujem se.

ἀ-κάρπωτος 2 (καρπόω) brezploden, νίκη (zmaga, ki se za njo ni opravila zahvalna žrtev), nepoplačana.

ᾰ̓κᾰχίζω (ἄχομαι) [fut. ἀκαχήσω, aor. 1. ἀκάχησα, 2. ἤκαχον, pf. med. ἀκάχη-μαι, 3. pl. ἀκηχέδατ' (αι), ἀκάχηνται, plpf. ἀκαχήατο (ἀκαχείατο), pt. ἀκαχήμενος, ἀκηχέμενος] 1. act. žalim, žalostim. 2. med. žalostim se, žalujem, tugujem; pf. žalosten sem zaradi česa τινός, τινί ali pt.

ἀκηδέω [aor. ἀκήδεσα] ep. zanemarjam, ne brigam se za, pozabim na (τινός).

ἀ-κήλητος 2 (κηλέω) ki se ne da očarati ali premotiti, neupogljiv, nespravljiv.

ἀ-κήρυκτος 2 (κηρύττω) 1. od klicarja nenapovedan (πόλεμος), nenaden; πόλεμος ἄσπονδος καὶ ἀκήρυκτος vojna, v kateri se ne sprejme klicar z mirovnimi pogoji; (ἔχθρα) nespraven, neutolažen. 2. ἀκήρυκτος μένει ne da o sebi nobenega glasu. – adv. ἀκηρυκτεί in ἀκηρύκτως brez klicarjevega spremstva, brez glasnika.

ἀ-κῑ́νητος 2 (κινέω) 1. nepremaknjen, nepremičen, stanoviten; (τάφος) nedotaknjen, nepoškodovan; βαίνω ἐξ ἀκινήτου ποδός grem ne premaknivši noge = umrjem. 2. česar se ne smemo dotekniti, svet, prepovedan, nedotičen.

ἀκκίζομαι med. [Et. izraz iz otročjega govora (Lallwort); gršk. Ἀκκώ dojilja Demetre; lat. Acca (Larentia) mati larov] vedem se prisiljeno, delam se neumnega.

ἀ-κλῐνής 2 (κλίνω) ne nagibajoč se v stran, nepremičen, neomahujoč, stanoviten.

ἀκμάζω (ἀκμή) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (τῷ σώματι, τῇ ῥώμῃ); sem bogat (πλούτῳ); dozorevam (τοῦ σίτου ἀκμάζοντος); θέρους ἀκμάζοντος sredi poletja, νόσος ἀκμάζει bolezen se je popolnoma razvila; τὰ πάντα ἀκμάζει ἐπιμελείας δεόμενα treba je največje previdnosti.

ἀκοή, ἡ, ion. ἀκουή (ἀκούω) 1. sluh, posluh, pl. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas, διεφθαρμένος τὴν ἀκοήν gluh. 2. uho, ἀ. δίδωμι poslušam. 3. kar slišimo: glas, vest, govorica, αἱ ἀκοαὶ τῶν προγεγενημένων poročila o prejšnjih dogodkih, πατρός glas o očetu, ἀ. γίγνεται sliši se, ἀκοῇ οἶδα (z)vem od drugih. 4. poslušanje, pridiga NT.

ἀκολουθέω (ἀκόλουθος) 1. hodim s kom, spremljam koga, sledim komu τινί, σύν τινι hodim za kom. 2. prilagodim se komu, ravnam se po kom, pridružim se komu; razumem kaj λόγῳ. 3. sem pristaš, učenec koga NT.

ἀκόντισμα, ατος, τό (ἀκοντίζω) lučaj kopja, vrženo kopje; πρόσειμι ἐντὸς ἀκοντίσματος približam se na streljaj; ἀκοντισμάτων κατάπλεως od mnogih sulic preboden.

ἀκοντο-δόκος 2 (δέχομαι) poet. hrabro se ustavljajoč kopjem, pogumen.

ἀκουστός 3 kar se more slišati, slišen.

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

ἀκρῑ́βεια, ἡ (ἀκριβής) 1. natančnost, točnost, temeljitost, skrbnost, vestnost; δι' ἀκριβείας, πρὸς (εἰς) ἀκρίβειαν = ἀκριβῶς natančno, temeljito, εἰς τὴν ἀ. φιλοσοφέω pečam se (pre)natančno s filozofijo, tiram filozofijo do skrajnosti; τοῦ ναυτικοῦ red, stroga vojaška pokorščina na ladjah. 2. varčnost, pičlost, štedljivost.

ἀκρῑβής 2 1. točen, natančen, temeljit, skrben, marljiv; δίαιτα stroga zmernost v jedi in pijači; θώρηξ prav tesen, tesno se prilegajoč oklep; τὸ ἀκριβές = ἀκρίβεια natančnost, strogost, ἐντὸς τοῦ ἀκριβοῦς ne tako strogo kakor zahteva zakon; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno povedano = pravzaprav. 2. varčen, skopuški; ἀκριβῶς καὶ μόλις komaj, jedva, toliko da še.

ἀκρόᾱμα, ατος, τό (ἀκροάομαι) to, kar se sliši, predavanje, petje.