-
ἀν-ορθόω [impf. ἀνώρθουν] zopet postavim, popravim, zopet sezidam, πόλιν povzdigujem k moči, vzdigujem, postavljam po koncu σῶμα; pass. NT vstanem.
-
ἀντάω (ἄντα) ep. ion. poet. [impf. ἤντεον] 1. nasproti prihajam, hodim, spopadem, spoprimem se s kom, napadem koga τινί; srečam koga, snidem se s kom τινός; deležen postanem česa, pridem do česa, dobim (slučajno) kaj od koga δαίτης, μάχης, ξεινίων; κακῶν zadene me nesreča; ὀπωπῆς zadobim pogled v kaj, vidim kaj, τινός ὑπό τινος trpim, dogodi, pripeti se mi kaj od koga. 2. pri stvarnem subjektu: tičem se česa, segam do, ἃ(sc. γονή) δὲ σπέρμα (acc. ozira) ἄντασ' Ἐρεχθεϊδᾶν ki po krvi (rodu) dosega (ali sega do) Er.
-
ἀντι-μέμφομαι med. ion. zopet (po)grajam, očitam komu kaj (v svojem odgovoru).
-
ἀντι-τῑμάω 1. act. tudi jaz častim, iznova (po)častim τινά, (zopet) odlikujem, τινί s čim. 2. med. predlagam zase drugo (manjšo) kazen.
-
ἀξία, ἡ (fem. od ἄξιος) 1. vrednost, (primerna) cena. 2. dostojanstvo, čast, ugled. 3. kar komu pristoja ali gre (plača, nagrada, zasluga, kazen, hvala), τῆς ἀξίας τιμήσομαι predlagal bom kazen, ki jo zaslužim, κατ' ἀξίαν po zaslugi, kakor se spodobi; πρὸς τὴν ἀξίαν z ozirom na zaslugo, po zaslugi; παρὰ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, brez lastne krivde, nezasluženo εὖ πράττειν, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν τὴν αὑτοῦ proti svoji zaslugi, več nego je zaslužil.
-
ἀοίδιμος 2 ion. ep. opevan 1. (po pesmih) znan, slaven. 2. zloglasen.
-
ἀπ-αριθμέω 1. preštejem, odštejem. 2. (po)plačam.
-
Ἆπις, ιδος, ιος, ὁ bik, ki so ga Egipčani po božje častili.
-
ἀπληστία, ἡ (ἄ-πληστος) nenasitnost, pohlep po τινός.
-
ἄπλοια, ἡ, ion. ἀπλοΐη neugoden čas za vožnjo po morju, oviranje morske vožnje, tišina; pl. neugodni (nasprotni) vetrovi.
-
ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.
-
ἀπο-βλάπτω (po)škodujem; pass. trpim škodo, τινός na čem, izgubim kaj.
-
ἀπό-δημος 2 po svetu potujoč NT.
-
ἀπο-δίδωμι [NT pt. praes. n. ἀποδιδοῦν] 1. act. a) oddajam, nazaj dajam (kar sem dolžan), po-, doplačujem, vračam; b) izročam ἀρχήν, ἐπιστολήν; c) zahvalim se χάριν, plačam, pokorim se za λώβην, izpolnim ὑπόσχεσιν, εὐχάς; d) ἱστορίαν pripovedujem obljubljeno povest do konca; e) κόσμον urejam; f) sporočam, izjavljam; g) prodajam Tuk. 6, 62. 2. med. a) dajam od sebe, prodajam (z gen. pretii.); b) povračam κακὸν ἀντὶ κακοῦ NT.
-
ἀπ-όζω ion. dehtim, dišim po čem τινός.
-
ἀπο-καίω ep. [opt. aor. ἀποκήαι (v tmezi)] 1. požigam, zažigam, (po)palim, izžgem. 2. storim, da pozebe, posmodim; pass. zmrznem.
-
ἀπο-κληρόω izvolim po žrebu, izžrebam (ἔκ) τινος.
-
ἀπο-κλῑ́νω [fut. ἀποκλινῶ, aor. pass. ἀπεκλίθην] I. act. 1. trans. odklanjam, odvračam, ὄνειρον ἄλλῃ razlagam drugače. 2. intr. a) zaidem s poti, krenem po stranski poti; b) povračam se, umikam se; c) nagibam se, ležim proti (o deželah) πρός, ἐπί τι. II. pass. (dan) se nagiblje, (solnce) zahaja.
-
ἀπο-κομίζω [fut. ἀποκομιῶ] 1. act. odnašam, odvajam, nosim nazaj. 2. med. grem zopet po kaj. 3. pass. odhajam, odpotujem, umikam se, vračam se.
-
ἀπο-κρύπτω 1. act. a) skrivam, po-, zakrivam, zatemnevam (solnce) τινί, τί; b) τινά τι zatajim, prikrivam komu kaj; c) γῆν, τινά izgubim izpred oči. 2. med. a) skrivam se, τινά pred kom; b) zatajim, prikrijem komu kaj τινά τι; c) skrijem koga (τινά) za se, skrbno skrivam.