Franja

ἀνακῶς adv. skrbno; ἀ. ἔχω τινός pazim na, skrbim za kaj.

ἀν-άξιος 3 in 2 brez vrednosti, nevreden, nič vreden, zaničevan, nedostojen, nezaslužen; ἀ. εἰμι ne zaslužim.

ἀν-αρπαστός 2 ugrabljen, uplenjen, odpeljan; ἀ. γίγνομαι πρός τινα odpeljejo me h komu kot sužnja.

ἄνεω, ἄνεῳ ep. (z γίγνομαι, εἰμί, ἧμαι) molče, mirno, tiho, ἀ. ἐγένοντο umolknili so, osupnili so.

ἀν-ήκεστος 2 (ἀκέομαι) neozdravljiv, hud, poguben, usodepoln; neodpustljiv, neznosen; χαρά pogubna, divja radost; βουλεῦσαί τι ἀ. περί τινος obsoditi koga na smrt. – adv. -ως neizprosno, kruto, trdosrčno.

ἄν-οδος¹ 2 (ἀ priv. + ὁδός) brezpoten, nedohoden, neprehoden.

ἀντι-λέγω [fut. ἀντερῶ, aor. ἀντειπεῖν, ἀντιλέξαι, pf. ἀντείρηκα, fut. pass. ἀντειρήσομαι] 1. govorim proti, ugovarjam, upiram se, tajim τινί, πρός τι, izpodbijam; ὁ ἀντιλέγων nasprotnik; ἀ. περὶ τῆς βασιλείας prepiram se za (tudi ὑπέρ τινος), ἀντιλεγόμενον kar si kdo lasti. 2. odgovarjam, trdim nasproti, da ὡς, ὅτι, οὐ ali s sled. inf.

ἀντί-ποινα, τά povračilo, osveta, kazen; ἀ. λαμβάνω maščujem se za koga τινός.

ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.

ἄ-ξῠλος 2 1. (ἀ cop.) drevnat, lesovit, poln dreves, ὕλη gost, dobro zarastel gozd. 2. ion. (ἀ priv.) ne z gozdi obrastel, negozdnat, brez gozdov.

ἄορ, ἄορος τό (ἀείρω) [ᾰ; dat. ἄορι, acc. pl. ἄορας] meč.

ἀοσσητήρ, ῆρος, ὁ [Et. od ἀοσσέω pristopim, pomagam; iz sm̥ (ἀ cop.) + soqvjejō; sor. z lat. sequor, socius (iz soqvjos)] ep. pomočnik, branitelj.

ἀπ-αντικρύ in ion. ἀπ-αντίον adv. ravno nasproti, ἡ ἀ. ἀκτή nasprotna, onostranska obala.

Ἀπατούρια, τά [Et. ἀ cop. + πατήρ; primeri ὁμοπάτορες] apaturije, velik atensko-jonski praznik; tedaj so se otroci vpisovali v svoje "bratovščine" (φρατρίαι).

ἀπ-αυράω [samo. impf. ἀπηύρων, ας, α, pt. aor. ἀπούρας, fut. ἀπουρήσουσι] 1. ep. odvzamem, ugrabim τινί τι, oropam koga česa τινά τι. 2. τινός imam škodo od koga.

ἄ-πεδος 2 (ἀ cop. in πέδον) raven, τὸ ἄπεδον ion. ravnina, planjava.

ἀπ-έναντι adv. nasproti, pred, v navzočnosti τινός, proti, zoper ἀ. τῶν δογμάτων Καίσαρος NT.

ἀπ-έοικα [pt. at. ἀπεικῶς] pf. s pomenom prez. nisem enak, podoben, verjeten. – adv. ἀπεικότως, ἀπεοικότως neverjetno, nedostojno, krivično; οὐκ ἀ. ne brez razloga, naravno.

ἄ-πλοος 2, skrč. ἄπλους 2 (ἀ priv. + πλοῦς) neploven, za plovbo nepripraven.

ἄπ-οικος 2 (οἶκος) daleč od doma, izseljen; πέμπω τινὰ γῆς ἄποικον odpošljem (poženem) koga iz dežele; subst. ὁ izselnik, izseljenec; ἀ. πόλις naselbina.