Franja

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

ἐρείδω ep. ion. [Et. lat. ridica, štirioglat kol. – Obl. impf. ἤρειδον, fut. ἐρείσω, aor. ἤρεισα in ἠρείσατο, pf. ἐρήρεισμαι, aor. pass. ἠρείσθην; ep. aor. ἔρεισα, ἐρείσατο, pf. pass. 3 pl. ἐρηρέδαται, plpf. 3 sg. ἠρήρειστο, 3 pl. ἐρηρέδατο]. I. act. 1. trans. a) upiram, podpiram, opiram, pri-, naslanjam τί τινι (τινος), πρός τι, ἐπί τινος, ἐπί τινι, δόρυ πρὸς τεῖχος, ἀσπίδα ἐπὶ πύργῳ; ἀλλήλοισιν polagam enega na drugega (Od. 22, 450); b) rinem, potiskam, porivam τὰ ἰσχία πρὸς τὴν γῆν, nadlegujem, stiskam τινὰ βελέεσσι, ἀσπὶς ἀσπίδα ἔρειδε ščit se je držal ščita, ἤρεισε πλευραῖς μέσσον ἔγχος porinila, zabodla je meč v prsi. 2. intr. a) opiram se, naslanjam se, napadem, pridrevim; b) nabodem se, nataknem se NT. II. pass. 1. naslonijo, uprejo, pritrdijo me, θρόνοι περὶ τοῖχος ἐρηρέδατο so bili krog in krog na zid naslonjeni, ἐρεισθεὶς ἐπὶ μελίης naslonjen, oprt na, γούνασιν na kolenih sloneč (ležeč), οὔδει ἐρείσθη podrl ga je na zemljo = padel je na zemljo, οὔδει χαῖται ἐρηρέδαται grive so padle = so ležale na tleh, λᾶε ἐρηρέδαται δύο dva kamna sta vložena, vkopana. 2. zadiram se, prederem, ἔγχος διὰ θώρηκος ἠρήρειστο je prodrl skozi oklep. III. med. 1. opiram se, naslanjam se, trdno stojim na čem, podpiram se ἐπί τινος, σκήπτρῳ, ἔγχει, χειρὶ γαίης z roko na zemljo. 2. upiram se, borim se (Il. 23. 735).

ἐρείπω ep. poet. [Et. lat. ripa (prv. pom. strmina). – Obl. trans. fut. ἐρείψω, aor. ἤρειψα; intr. aor. 2 act. ἤριπον, pf. ἐρήριπα, pass. aor. ἠρείφθην, cj. ἐρίπῃσιν, pf. pass. ἐρήριμμαι, plpf. ἐρήριπτο, ep. ἐρέριπτω]. 1. trans. (raz)rušim, podiram ὄχθας, ἐπάλξεις; pren. pogubim, uničim γένος. 2. intr. (pass. in aor. 2 act.) a) podiram se, (z)rušim se, zgrudim se, padem, γνύξ na kolena; ἐν ἐρειπίοις νεκρῶν ἐρειφθείς zvrnil se je med kose mrtvih jagnjet, κτύπος grom buči, bobni; b) udarim, planem na koga εἴς τινα, δεῖμα obide, spreleti, straši koga.

Ἐρεμβοί, οἱ neznan narod na vzhodu.

Ἐρέτρια, ἡ, poet. Εἰρέτρια mesto na Evboji; preb. Ἐρετριεύς, ὁ; adi. Ἐρετρικός 3.

Ἐρεχθεύς, έως, ὁ, ep. ῆος Erehtej, zemljetresec, sin Zemlje, vzgojen od Atene; bil je atiški praheroj in je imel na Akropoli svoje svetišče. – Ἐρεχθεῖδαι οἱ Atenci; Ἐρεχθηίς ίδος, ἡ ime atiške občine; θάλασσα studenec na Akropoli; Ἐρεχθεῖον svetišče na Akropoli.

ἐρημόω 1. (iz)praznim, pustošim, plenim, razposamim. 2. oropam τινός, puščam na cedilu, zapuščam, puščam koga brez česa τινά τινος.

Ἐρῑνῡ́ς, ύος, ἡ [acc. pl. Ἐρινῦς, ep. -νύας] 1. Erinija, boginja, ki maščuje krivice. 2. kot appellat: a) prokletstvo, kletev, maščevanje, kazen, Λαίου prokletstvo, ki je na Laiju; b) zlo, propast, pogin, φρενῶν zaslepljenost; c) proklet, poguben človek, διδύμαν ἑλοῦσ' Ἐρινύν dvojno prokletstvo, (Klitajmnestro in Ajgista).

ἔρις, ίδος, ἡ [acc. ἔριν, ep. ἔριδα, NT pl. ἔρεις] I. 1. kreg(anje), prepir, pričkanje, nesloga, razpor, prepirljivost; boj, vojna; ἔριν ἵστημι začnem, vnamem prepir, ἔριδι μάχομαι borim se, prepiram se, ἔριδι συνίημι, συνελαύνω spravim v prepir, ἔριδι σύνειμι spopadem se, sprem se, bojujem se, ἔριν συμβάλλω τινί sprem se, prepiram se s kom, ἔριδα Ἄρηος ξυνάγω spopadem se, ἔριδα ῥήγνυμαι storim, da nastane boj, κοινῶν λόγων δώσοντες ἀλλήλοις ἔριν da bi se v skupnem pogovoru posvetovali, ἐν πολλῇ πρὸς ἀλλήλους ἔριδι ἦσαν silno so se prepirali med seboj. 2. tekma, tekmovalni boj, tekmovanje, ἔργοιο v delu, ἀμφί τινι za kaj, ἔριδα προφέρω tekmujem, προφέρομαι ponudim tekmo, pozivljem koga na tekmo, ἀέθλων za bojno nagrado ἐξ ἔριδος v tekmi, κατ' ἔριν τῶν Ἀθηναίων zaradi tekmovanja z Atenci, ἔριν ἐμβάλλω τισὶ πρὸς ἀλλήλους izpodbujam k medsebojnemu tekmovanju. II. pers. Ἔρις Arejeva spremljevalka, boginja boja in prepira.

Ἑρμαῖ, ῶν, οἱ Hermejeve glave, ki so stale na četverooglatih stebrih.

Ἑρμαῖος 3 ki prihaja od Hermeja, Hermejev, δόσις Hermejev dar, λόφος Hermejev grič; λέπας, ὄρος Hermejeva gora na Lemnu. – Ἑρμαῖα τά Hermejev praznik.

Ἔρυξ, υκος, ὁ gora in mesto na zapadni Siciliji; adi. Ἐρυκῖνος 3.

ἐρύομαι, ep. ion. εἰρύομαι εἴρυμαι, med. (gl. ῥύομαι) [Et. iz kor. war, zapreti (= varovati); nem. wehren (stvn. werjan). – Obl. praes. 1 pl. εἰρυόμεσθα, 3 pl. εἰρύαται = εἴρυνται; inf. ἔρυσθαι in εἴρυσθαι; impf. ἐρυόμην, ἐρῡ́μην, εἰρύμην, ἔρῡσο in εἴρῡσο; ἔρῡτο in εἴρῡτο, 3 pl. εἰρύατο; fut. ἐρ- in εἰρύσ(σ)ομαι; aor. ep. ἐρ- in εἰρυσ(σ)άμην]. 1. a) rešim, čuvam, varujem, stražim, branim, ščitim Ἴλιον, ἄστυ, νῆα, σανίδες, ἄκοιτιν; φρεσί τι ohranim v srcu (= zamolčim); b) pren. α.) čuvam, pazim, gledam na kaj, menim se za, spoštujem ἔπος, βουλὰς Διός, θέμιστας; β.) prežim na koga, strežem na koga τινά, opazim, izsledim δήνεα. 2. odvračam, zadržujem, odbijam ἔγχος, κῆρα μέλαιναν, oviram Διὸς νόον, krotim, brzdam χόλον.

ἐρύω, εἰρύω ep. ion. poet. [Et. iz ϝερύω, ῥυμός, ῥυτήρ. – Obl. fut. ἐρύσω, ep. ἐρύσσω in ἐρύω, aor. εἴρυσ(σ)α, cj. 1 pl. ἐρύσσομεν, imp. εἴρυσον; aor. med. εἰρυσ(σ)άμην in ἐρυσ(σ)άμην; pf. pass. in med. εἴρυμαι, 3 pl. εἰρύαται, plpf. 3 sg. εἴρυτο, 3 pl. εἰρύατο in εἴρυντο]. I. act. 1. a) vlečem, vlačim, rinem, trgam, ἔγχος potegnem, izderem, νευρήν, τόξον napnem, ἐκ κεφαλῆς potegnem črez glavo, πλίνθους delam opeko, νῆα εἰς ἅλα δῖαν, ἅλαδε potisnem ladjo v morje, ἤπειρόνδε, ἐπ' ἠπείροιο potegnem na suho, νῆες ὁδὸν εἰρύαται potegnili so ladje na pot; b) potegnem iz česa τὶ ἔκ τινος, ὑπό τι potegnem doli pod kaj, ἀνά τι potegnem kvišku ob čem. 2. a) potegnem proč (s silo), odtrgam, potegnem k sebi, iztrgam, νεκρούς (mrtvece, da jih ne bi sovražniki oropali ali sovražne padle vojake, da jih oplenim); b) vlačim (semtertja), potegnem, τινὰ χλαίνης za plašč, ποδός za nogo, περὶ σῆμα vlačim okrog gomile; trgam (o pticah in psih). II. med. 1. potegnem, izderem zase (svojo stvar), ξίφος, ἄορ, μάχαιραν, φάσγανον, δόρυ ἐξ ὠτειλῆς, snamem z ražnjev πάντα, τόξον napnem svoj lok, νῆας potegnem v morje (da se odpeljem). 2. potegnem k sebi, rešim, iztrgam (sovražnikom) νέκυν, νεκρόν. 3. odtehtam, χρυσῷ z zlatom.

ἔρχομαι [Et. iz ἔρ-σκο-μαι. – Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. ᾔειν, fut. εἶμι, ἥξω, ἀφίξομαι, ἐλεύσομαι, aor. ἦλθον, cj. ἔλθω, imper. ἐλθέ, inf. ἐλθεῖν, ep. ἤλυθον, inf. ἐλθέμεν (αι). NT ἦλθα, pf. ἐλήλυθα, ep. εἰλήλουθα, 1 pl. εἰλήλουθμεν, pt. εἰληλουθώς, plpf. εἰληλούθει] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se, plovem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). – Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi: ἄψ, εἴσω, πάλιν, οἴκαδε, αὖτις itd.; ἐκτὸς ὅρκων prelomim prisego, krivo prisežem, ὁμόσ' ἦλθε μάχη bitka se je začela, ὁμοῦ shajam se, ἄλλῃ grem drugam, γέρας je za mene izgubljeno, gre v druge roke. 2. z acc.: ὁδόν prehodim, hodim po poti, potujem, ἐξεσίην pridem kot poslanec, Ἀΐδαο δόμους v Had, τινά prihajam h komu, κλισίην, πόλιν v šator, v mesto, τὰ θεῶν μελεδήμαθ', ὅταν φρένας ἔλθῃ kadar prešine misel na bogove srce, σὲ δ' ἐλήλυθεν πᾶν κράτος dosegel si vso kraljevo moč. 3. z gen.: πεδίοιο po polju (ravnini), γῆς prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu κῆρυξ, ἄγγελοι, τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθε τὰ γεγενημένα prišlo je poročilo o dogodkih. 5. s part.: a) θέουσα pritečem, ἦλθε πεφοβημένος pribežal je, φθάμενος prehitel je, οὐ δύναμαι μάχεσθαι ἐλθών ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, ἔρχομαι οἰσόμενος ἔγχος grem (tja), da si prinesem sulico, ἔρχομαι ἐρέων (λέξων) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; ἔρχομαι ὀψομένη da vidim. 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge) a) ἀπό τινος prihajam od koga, ἦ κέ μοι αἰνόν ἀπὸ πραπίδων ἄχος ἔλθοι tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) διά τινος proderem skozi kaj, διὰ μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ πάντων τῶν καλῶν izpolnjujem vse dolžnosti; c) εἴς τινα prihajam h komu, εἰς λόγους τινί prihajam h komu na razgovor, εἰς μάχην τινί grem proti komu v boj, εἰς χεῖράς τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς ὄψιν pridem pred oči, εἰς τοσοῦτο αἰσχύνης grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, εἰς ἐμαυτόν spametujem se NT, εἰς ἀριθμόν dam se prešteti; d) ἔκ τινος prihajam iz česa (sem), ἐκ τῶν παρόντων δεῖ ἡμᾶς ἄνδρας ἀγαθοὺς ἐλθεῖν iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) ἐπί τινα grem proti komu, napadem, ἐπί τι grem nad kaj, lotim se česa, ἐπὶ πᾶν poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, νόσος ἐπὶ μεῖζον bolezen se hujša; f) παρά τινα prihajam h komu, παρ' ὀλίγον (οὐδέν) ἦλθε malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, παρὰ τοσοῦτον ἦλθε κινδύνον tako blizu pogina je prišlo (mesto); g) περί τινα obdam, Κύκλωπα περὶ φρένας ἤλυθεν οἶνος vino ga je omamilo, περὶ δέ σφεας ἤλυθ' ἰωή okrog njih se je razlegal glas.

ἐρωτικός 3 (ἔρως) ki spada k ljubezni, kar se nanaša na ljubezen, ljubezni vdan, ljubaven, zaljubljen; ὀργή ljubosumnost, λύπη razžaljena ljubezen, τὰ ἐρωτικά ljubavne stvari, ljubkovanje, (skrivna) ljubezen. – adv. -κῶς zaljubljeno, poželjivo, pohotno; ἐρωτικῶς ἔχω τινός ljubim koga, željo imam po čem, ἐρωτικῶς διάκειμαι zaljubljen sem, τινός v koga.

Ἑστίαια, ἡ, ion. Ἱστιαίη, ep. Ἱστίαια mesto na Evboji; preb. Ἑστιαιεύς, Ἱστιαιεύς, ὁ; Ἑστιαιῶτις, Ἱστιαιῆτις, ἡ ozemlje mesta Hestiaje.

ἑστιάω, ion. ἱστιάω (ἑστία) [augm. εἱ, ion. impf. 3 s. ἱστία, pf. pass. εἱστίημαι] 1. act. gostoljubno sprejemam, (po)gostim, okrepčujem, vabim na obed, praznujem z obedom zmago νικητήρια, γάμον napravim ženitovanjsko gostovanje. 2. pass. pogosti me kdo, gostim se.

ἕστωρ, ορος, ὁ ep. pregelj; iglica, igla na ojesu (na katero se je natikal κρίκος).

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.