ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.
ἔξωθεν adv. 1. od zunaj, iz tujine. 2. = ἔξω; NT τὸ ἔξωθεν od zunaj, vnanjost, οἱ ἔξωθεν zunaj stoječi, ὁ ἔξωθεν λόγος postranska reč, stranska okoliščina, govor, ki se ne tiče stvari, ἔξωθέν εἰμι τῆς συμφορᾶς tuj sem usodi.
ἐξ-ωθέω [impf. ἐξεώθουν, fut. ἐξώσω, poet. -θήσω, aor. NT ἔξωσα gl. ὠθέω] izpahnem, izrinem, odrinem, potisnem nazaj, zapodim, izbijem, izženem, iztiram (ἔκ) τινος, ἐς χειμῶνα zadržujem do zime, (πρὸς) εἴς τι ναῦν tiram, ženem na (suho), izvlečem εἴς τι τὸ πλοῖον NT; φθονερὰν γλώσσας ὀδύναν zlobno sramotim, grdim, zmerjam; δίκῃ νικῶντας odpehavam, preziram.
ἐξώλεια, ἡ popolna pogibel, poguba.
ἐξώλης, ἔξωλες (ἐξ-όλλυμι) popolnoma uničen, ἐξώλης γίγνομαι poginem, propadem popolnoma.
ἐξωμιδοποιία, ἡ (ἐξωμίς) izdelovanje, šivanje sukenj.
ἐξ-ωμίς, ίδος, ἡ (ὦμος) kratka suknja brez rokavov, jopič (obleka sužnjev in delavcev).
ἐξ-ωνέομαι med. kupujem si iz česa, po-, odkupujem, τοὺς κινδύνους odvračam od sebe.
ἐξ-ώπιος 2 (ὤφ) poet. izpred oči, oddaljen od, proč, δωμάτων zunaj pred hišo.
ἔξ-ωρος 2 (ὥρα) poet. o nepravem času, neprimeren, nepristojen.
ἐξώστης, ὁ (ἐξ-ωθέω) ion. kdor odganja s pravega pota; ἄνεμος neugoden, nasproten.
ἐξωτάτω adv. (sup. k ἔξω) najbolj (popolnoma) zunaj.
ἐξώτερος 3 zunanji, vnanji, najkrajnji NT.
ἕο, ἑοῖ ep. = οὗ, οἷ gl. ἕ.
ἔοιγμεν, ἔοικα gl. εἴκω2.