-
μετα-λήγω, ep. μετα-λλήγω opuščam kaj, odstopam od česa τινός.
-
μεταλλάω ep. 1. poizvedujem, povprašujem, τί kaj. 2. izprašujem τινά, τινά τι koga o čem, τὶ ἀμφί τινι kaj o kom.
-
μετα-μείγνῡμι, -μίσγω pomešam med (v) kaj, pridenem k čemu τινί τι.
-
μετα-πέμπω in med. 1. pošiljam, grem po koga (kaj). 2. (po)kličem k sebi NT; pass. pokliče me kdo k sebi NT. 3. dam k sebi pripeljati, pustim, da k meni pride, pripeljem.
-
μετα-ποιέω 1. act. prenaredim, izpremenim, τοὺς νόμους prevračam, zavijam. 2. med. prisvajam, lastim si kaj τινός, τί, ἀρετῆς τι poganjam se, hrepenim po.
-
μετα-στρέφω [gl. στρέφω; aor. pass. μετεστρέφθην in μετεστράφην] 1. act. a) trans. zavrtim, obrnem, izpremenim, premislim se νόον, ἦτορ ἐκ χόλου; tudi abs. Od. 2, 67. μή τι μεταστρέψωσιν ἀγασσάμενοι κακὰ ἔργα da le ne povzroče morda prevrata (izpremembe) nejevoljni nad zlimi dejanji: εὐαγγέλιον preobračam, kvarim, pačim NT; pt. μεταστρέψας nasproti, nasprotno; b) intr. obračam se, premislim se; oziram se na kaj. 2. pass. a) obračam se, oziram se nazaj, ogledujem se, brigam se, pazim na kaj τινός; b) izpreminjam se τἀμά, preobračam se NT.
-
μετα-τίθημι (gl. τίθημι) 1. act. a) vmes postavljam (spravljam) kaj, κέλαδον povzročim, napravim hrup; b) prestavljam, premeščam, izpreminjam, premenim, podtikam προφάσεις; pridobivam na svojo stran. 2. med. a) izpreminjam kaj svojega, preobračam, izpreminjam svoje mnenje (nazore) γνώμην, odpadam od, obračam se od česa NT, νόμους odpravljam, εἰρημένα jemljem nazaj, preklicujem; b) izpreminjam se NT; c) izpremenim, storim, da je kaj komu v korist τινὶ κέρδος.
-
μετα-τρέπομαι med. [aor. μετετραπόμην] 1. (v tmezi) obračam se. 2. oziram se na kaj, brigam se za kaj τινός.
-
μετα-φέρω 1. drugam prenašam, odnašam, prelagam, prestavljam, izpreminjam γνώμην, zamenjavam χρόνους. 2. prenašam na εἴς τινα, obračam na kaj ἐπί τινα.
-
μεταχειρίζω (χείρ) in med. [fut. μετα-χειριοῦμαι, aor. μετεχειρισάμην, pass. μετεχειρίσθην] 1. jemljem kaj v roke, imam v rokah, bavim, pečam se s čim τέχνην, ravnam, vodim, oskrbujem, izvršujem, upravljam τὰ περὶ τὰς ναῦς, πόλεμον, πρᾶγμα, χρήματα, τὰ δημόσια. 2. ravnam, postopam s kom, χαλεπῶς τινά grdo, τινὰ ὡς ἀδικοῦντα ravnam s kom kakor z zločincem, ὁ νοῦς τὸ σῶμα μεταχειρίζεται ravna s telesom.
-
μέτ-ειμι1 (εἰμί) [ep. pr. 3 pl. μετέᾱσι, cj. μετείω, μετέω, 3 sg. μετέῃσι, inf. μετέμμεναι, fut. μετέσσομαι] 1. sem, nahajam se vmes (med), sem zraven, občujem s kom τινί. 2. impers. μέτεστί μοί τινος imam delež pri čem, deležen sem česa, pravico imam do česa, pripada mi kaj; οὐδέν σφι μετεόυ dasi niso imeli nobene pravice do; ὡς οὐ μετὸν αὐτοῖς Ἐπιδαύρον ker niso imeli nobene pravice do E.; s sledečim inf.: imam pravico (vzrok), kaj storiti.
-
μέτ-ειμι2 (εἶμι) [impf. 3 pl. ion. μετήισαν, aor. pt. ep. μετεισάμενος] 1. vmes stopim, grem med kom, μετεισάμενος stopivši med nje. 2. a) pojdem za kom, sledim komu ἴχνος, pojdem po kaj (koga); b) obiščem, poiščem τινά; c) bom zasledoval (preganjal, kaznoval, maščeval) δίκην τινά, τινά τινος φόνον. 3. a) pojdem h komu, pridem nad koga, napadem τινί, πόλεμόνδε pojdem, odrinem v vojno; b) obrnem se na koga s prošnjo, θυσίαις τινά prinesem daritve; z inf. μὴ ἐπιτρέπειν; c) preiščem, razložim, obravnam kaj τί; d) bavim se, ukvarjam se σοφίαν, nameravam, merim na kaj.
-
μετ-έρχομαι 1. stopim, pridem med koga; samo pt. μετελθών stopivši med. 2. grem za kom; a) zasledujem, sledim, kaznujem ἐγκλήματα πολέμῳ; τίσις, δίκη μετέρχεταί τινα zadene koga; λόγον dokazujem; b) grem za kom, da ga doidem Πάριν; grem po koga (kaj), dam poklicati, pokličem τινά, κλέος πατρός odidem, da izvem kaj o očetu, skušam kaj doseči, potegujem se za kaj, stremim za čim τὸ ἀνδρεῖον, ἐλευθερίαν; c) oskrbujem kaj, lotevam se česa, bavim se s čim, ἔργα. 3. prihajam h komu, pristopam h komu τινί; sovražno: napadam koga, grem nad koga τινί; τινά obračam se na koga s prošnjo, εὐχαῖσι, λιτῇσί τινα, θυσίῃσι; zadiram se nad kom τινὰ ἐπέεσσι.
-
μετ-έχω, μετ-ίσχω [fut. μεθ-έξω, aor. μετέσχον, pf. μετέσχηκα, adi. verb. μεθεκτέον] imam delež pri čem, deležen sem česa τινός; imam, uživam kaj skupno s kom, sem udeležen, sokrivec; τῶν ἴσων τινί uživam s kom enake časti; dobil sem, imam τέχνης, τὶ τοῦ θείου imam na sebi nekaj božanskega, πλεῖστόν τινος μέρος imam največji užitek od.
-
μετ-οίχομαι med. 1. a) vmes hodim, grem skozi ali po ἀνὰ ἄστυ; b) hodim s kom, spremljam (Od. 19, 24). 2. grem za kom, sledim, preganjam, napadem τινά, grem po koga ἀοιδόν. 3. poganjam se za kaj, hrepenim po čem καθαρμόν.
-
μετρέω (μέτρον) [pf. pass. 3 pl. ion. μεμετρέαται] 1. act. in pass. a) merim, iz-, od-, premerim, prevozim, preplovem πέλαγος; b) pre-, ocenim, preračunim, presojam γαστρὶ τὴν εὐδαιμονίαν, τινά NT. 2. med. dam si odmeriti; dobim kaj odmerjeno σῖτον.
-
μή [Et. idevr. mē prohib. partik.] ne I. nikalnica: 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. aor. μὴ ψεύδεο, μὴ δὴ ἐάσῃς, stoji pa tudi inf. μὴ λιλαίεσθαι, ind. fut. καὶ τἀμά τεύχη μήτ' ἀγωνάρχαι τινὲς θήσουσ' Ἀχαιοῖς; le redko se veže z 2 imp. aor. μὴ ἔνδεο Il. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. aor. μή τις ἀκουσάτω, μηδεὶς προσδοκησάτω; včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: μὴ τριβὰς ἔτι (ἐμβάλλετε), μὴ πρὸς θεῶν, μή μοι μυρίους ξένους (λέγε); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: μή οἱ χρήματ' ἔδωμεν, μήπω ἐκεῖσε ἴωμεν(cj. hortativus); c) ki izražajo željo in sicer α.) z opt. pri izpolnjivi želji: μὴ τοῦτο φίλον Διὶ πατρὶ γένοιτο naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; β.) z ind. praet. pri neizpolnjivi želji: μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da ne bi bil prosil, μή ποτ' ὄφελον λιπεῖν τὴν Σκῦρον da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih α.) kot cj. dubitativus: πότερον βίαν φῶμεν ἢ μὴ φῶμεν εἶναι naj rečemo ali ne? elipt. τί μή(sc. ὑπείκωμεν) zakaj ne?; β.) = lat. num, ako se pričakuje nikalen odgovor: ἦ μή πού τινα δυσμενέων φάσθ' ἔμμεναι ἀνδρῶν menda vendar ne mislite, da …; e) pri prisegah ali rotitvah: μὴ μὲν τοῖς ἵπποισιν ἀνὴρ ἐπιβήσεται ἄλλος gotovo ne bo nobeden zasedel. 2. v zavisnih stavkih in sicer a) v namernih, dopustnih, pogojnih stavkih; b) v oziralnih in časovnih stavkih, ki imajo pomen pogojnih stavkov; c) v posledičnih stavkih, ki se vežejo z inf.; d) v zavisnih vprašanjih: jeli, ali, ako, morda ὁρῶμεν, μὴ Nικίας οἴεται; ἴδμεν, μή πως καὶ διὰ νύκτα μενοινήσωσι μάχεσθαι. 3. skoraj vedno pri infinitivu; tako za glagoli postulandi (κελεύω, βούλομαι, ἐθέλω, προλέγω), vetandi, impediendi, recusandi in cavendi πολλά ἐστι τὰ διακωλύοντα ταῦτα μὴ ποιέειν; ἀπηγόρευε μὴ στρατεύεσθαι prepovedal je iti v vojsko; redno stoji μή tudi pri inf. v zvezi s spolnikom; ako je inf. odvisen od glagolov dicendi in sentiendi, stoji οὐ. 4. pri participu s pogojnim pomenom ali ako je particip istoveljaven s stavkom, ki bi se zanikal z μή. II. veznik: da ne, 1. v namernih stavkih s ἵνα, ὡς, ὅπως ali sam μή s cj. ali opt.: μή σε νοήσῃ da te ne opazi. 2. za izrazi timendi μή = (lat. ne) da ne (bi) ali da bo, μή οὐ(lat. ne non ali ut) da ne bo, δέδοικα, μὴ ἐπιλαθώμεθα τῆς οἴκαδε ὁδοῦ bojim se, da ne bi pozabili ali da pozabimo (želim, da ne); οὐ τοῦτο δέδοικα, μὴ οὐκ ἔχω da ne bi imel (želim, da); ako se nanaša bojazen na dovršeno dejanje, stoji tudi ind. perf. φοβούμεθα, μὴ ἀμφοτέρων ἅμα διημαρτήκαμεν; ind. aor. δείδω, μὴ δὴ πάντα θεὰ νημερτέα εἶπεν bojim se, da je boginja vse po resnici povedala. 3. slično se rabi μή za izrazi cavendi: εὐλαβεῖσθαι, εὐλάβειαν ἔχειν, ὑποπτεύειν in dr.; posebno ὅρα, μή s cj., pa tudi z ind. fut. ὅρα, μὴ δεήσει; elipt. stoji μή s cj. tudi brez gori omenjenih glagolov: μή τι ῥέξῃ κακόν da le ne bi storil kaj hudega; μή σε, γέρον, κοίλῃσιν ἐγὼ παρὰ νηυσὶν κιχείω (varuj se), da te ne dobim več pri ladjah; μὴ ἀγροικότερον ᾖ τὸ ἀληθὲς λέγειν da bi le ne bilo = prezarobljeno je pač. 4. v zvezi z drugimi besedami: a) οὐ μή s cj. aor. ali ind. fut. je okrepljena nikalnica: gotovo ne, nikakor ne, οὐ μὴ παύσομαι φιλοσοφῶν gotovo ne bom nehal; b) μὴ ὅπως in μὴ ὅτι: μὴ ὅπως … ἀλλὰ (οὐδέ) ne samo ne, ampak (tudi ne), μὴ ὅτι ἰδιώτην τινά, ἀλλὰ μέγαν βασιλέα ne samo … ampak tudi; s sledečim ἀλλ' οὐδέ: ἐπεὶ ἀνασταίητε ὀρχησόμενοι, μὴ ὅπως ὀρχεῖσθαι ἐν ῥυθμῷ, ἀλλ' οὐδ' ὀρθοῦσθαι ἐδύνασθε ko ste vstali, da bi plesali, niste mogli niti pokonci stati, kam li da bi mogli plesati; c) ὅτι μή (za predstoječo nikalnico): razen, mimo; μή οὐ da ne: α.) za glagoli timendi (gl. II. 2.), ἐφοβεῖτο, μὴ οὐ δύναιτο ἐξελθεῖν da ne bi mogel; včasih tudi eliptično: μή νύ τοι οὐ χραίσμῃ σκῆπτρον bojim se, da ti ne koristi = težko ti bo koristilo; β.) za izrazi curandi in cavendi; γ.) pri inf. αα) za nikalnimi izrazi, posebno za οὐκ οἷόν (ἀδύνατόν, οὐδεμία μηχανή, τίς μηχανή, οὐκ εἰκός) ἐστι; οὐκ ἔπειθε τὸ μὴ οὐ κακοπράγμων εἶναι ni prepričal sodnikov, da ni …; ββ) za glagoli ovirati, prepovedati, tajiti in sl., ako so zanikani: οὐδὲν ἐδύναντο ἀντέχειν μὴ οὐκ ὀργίζεσθαι; γγ) za ὥστε, ako je glavni stavek zanikan: πείσομαι γὰρ οὐ τοσοῦτον οὐδέν, ὥστε μὴ οὐ καλώς θανεῖν kajti tako hudo se mi ne bo godilo, da ne bi častno umrla; δ.) pri part. za nikalnim stavkom: δυσάλγητος γὰρ ἂν εἴην τοιάνδε μὴ οὐ κατοικτείρων ἕδραν brezsrčen bi pač bil, ako bi se mi ne smilila.
-
μήδομαι d. m. ep. poet. [fut. μήσομαι, aor. ἐμησάμην] 1. premišljam, preudarjam, mislim. 2. izmišljam, snujem, izvršujem, sklepam, namerjam τί τινι, τινά τι kaj zoper koga, ἐπί τινί τι, acc. c. inf.
-
μήκιστος 3 ep. poet. (sup. od μακρός) najdaljši, največji, najvišji ἀνήρ. – adv. μήκιστον najdalje ἀπελαύνω, ὅτι δύνᾳ μάκιστον kolikor je mogoče; μήκιστα naposled, τί νύ μοι μήκιστα γένηται kaj se bo naposled z menoj zgodilo?
-
μήν1 [Et. dor. μᾱ́ν, Hom. μέν, sor. μά] trdilna členica, ki se vedno zapostavlja: 1. zares, gotovo, pač, resnično, vendar, pak, vsekakor. 2. pogosto v zvezi z drugimi členicami: ἦ μήν da, zares, prav gotovo, ἄγε μήν nu, torej, ἄγε μήν πείρησαι, poskusi vendar, οὐ μήν zares (gotovo) ne; τί μήν kaj, zakaj neki, zakaj ne, πῶς μήν kako neki, οὐ μήν ἀλλά pri vsem tem pa, pa vendar, vendar le, vendar, ἀλλὰ μήν γε toda v resnici, da, zares, vsekakor pa, pa vendar, itak, καὶ μήν in vendar, in zares; često ugovarja ali samo nadaljuje začeto misel: dalje, celo.