Franja

ῥαίνω [Et. iz vrn̥-jō, slov. roniti (solze roniti). – Obl. fut. ῥανῶ, aor. ἔρρᾱνα, pass. pf. ἔρρασμαι, 3 sg. ἔρρανται, aor. ἐρράνθην, ep. aor. imp. ῥάσσατε; pf. pass. 3 pl. ἐρράδαται, plpf. 3 pl. ἐρράδατο] (po)škropim, posipavam, τινί s čim.

ῥαντίζω [aor. ἐρράντισα] (po)kropim, očiščujem NT.

ῥᾱχία, ἡ ep., ion. ῥηχίη [Et. iz kor. wrāg'h, slov. u-, poraziti, po-raz] 1. bibavica, kipenje morskih valov, valovje, plima. 2. obala, obrežje.

ῥέα, ῥεῖα, ῥεῖ' adv. k ῥᾴδιος ep. lahko, brez truda, brezskrbno, po želji.

ῥῆμα, ατος, τό (gl. εἴρω) 1. a) beseda, izraz, reklo; b) izrek, stavek; pl. govor, ῥήματι dobesedno, po besedah, doslovno; c) vest, pripoved, razgovor; d) povelje, zapoved, zakon. 2. NT pravna reč, nauk, stvar, dejanje.

ῥοδόεις 3 (ῥόδον) ep. rožnat, dišeč po rožah.

ῥόος, ὁ, skrč. ῥοῦς ep. ion. tek, tok, potok, reka, val, κατὰ ῥόον doli po vodi, s tokom reke, z vodo, πρὸς ῥόον proti toku reke, proti vodi.

ῥυ-θμός, ὁ, ion. ῥυσμός [Et. od ῥέω enakomeren tok] 1. mera, takt, ritem, ἐν ῥυθμῷ po taktu, ῥυθμοὺς σαλπίζω trobim po taktu, dajem takt. 2. a) razmerje, somernost, skladnost, ubranost; b) lepa postava ali oblika; c) čud, značaj, narav.

Σαρπηδών, όνος, ὁ [ep. tudi Σαρπήδοντος, voc. Σαρπῆδον] 1. Zevsov sin, poveljnik Likijcev. 2. Pozejdonov sin, katerega je ubil Heraklej v Trakiji; po njem se imenuje Σαρπηδονίη ἄκρη trakijski rt nasproti Imbru.

σβέννῡμι [Et. idevr. zgwes-neu-mi, kor. (z)gwes, (z)gwōs, slov. gasiti (iz gwōs), u-gas-niti. – Obl. trans. fut. σβέσω, aor. ἔσβεσα, inf. ep. σβέσσαι, pass. pf. ἔσβεσμαι, aor. ἐσβέσθην, adi. verb. σβεστός] intr. σβέννυμαι, fut. σβήσομαι, aor. ἔσβην, pf. ἔσβηκα 1. trans. a) po-, ugasim, u-, zadušim, ukrotim, (po)tolažim, pomirim ὕβριν, δίψαν, χόλον; b) oviram, podkopavam, preprečim. 2. intr. in pass. ugasnem, poneham, minem, poležem se NT.

σείω [Et. iz tweis-ō, stresti. – Obl. fut. σείσω, aor. ἔσεισα, pf. σέσεικα, pass. pf. σέσεισμαι, aor. ἐσείσθην, adi. verb. σειστός; ep. impf. σεῖον, med. σειόμην, ἐσσείοντο, aor. σεῖσα, med. σεισάμην]. 1. act. a) trans. tresem, stresam, po-, pretresem, maham, vihtim σανίδας, ζυγόν, ἡνίας, κάρα majem z glavo, ὁ θεὸς σείει(sc. τὴν γῆν) bog je poslal potres; b) intr. σείει potres je. 2. med. in pass. tresem se, trepetam, drhtim, premikam se semtertja εἰνὶ θρόνῳ, bojim se, majem se ὀδόντες.

σεύω ep. poet. [Et. iz kor. qjeu-, vzbuditi, vzdigniti. – Obl. impf. ἔσσευον, aor. ἔσσευα, med. ἐσσευάμην; ep. impf. σεῦον, aor. σεῦα, σευάμην; σεύομαι: impf. ἐσσευόμην, aor. 2 med. ἐσσύμην, ἔσσυο, ἔσ(σ)υτο, σύτο, pt. σύμενος; pass. ἐσσύθην, pf. ἔσσυμαι, pt. ἐσσυμένος, plpf. ἐσσύμην, ep. med. praes. 3 sg. σεῦται]. I. trans. act. in med. 1. storim, da se kaj hitro giblje; a) zapodim, poženem, tiram pred seboj, gonim, podim, priganjam, ščuvam na ἐπί τινι; b) od-, prepodim, preženem, hitro odpeljem ἀπὸ χθονός; c) storim, da se ulije, izvabim αἷμα. 2. vihtim, mečem, lučam. II. intr. med. in pass. 1. a) hitro se gibljem (premikam), hitim, tečem, derem, drevim (se), vihram, planem iz česa; adv. ἐσσυμένως hitro, urno; b) πάλιν hitim nazaj; odhitim. 2. pren. žene me kaj, prizadevam si, hrepenim, želim, ἐσσύμενος zelo željen česa, pohlepen po τινός.

σημαίνω [fut. σημανῶ, aor. ἐσήμηνα, (-μᾱνα), pf. σεσήμαγκα, pass. pf. σεσήμασμαι, 3 sg. -ανται, inf. -άνθαι, pt. -ασμένος, aor. ἐσημάνθην, fut. σημανθήσομαι; med. fut. σημανοῦμαι, aor. ἐσημηνάμην; ep. fut. act. σημανέω, aor. σήμηνα] I. act. 1. zaznamenujem, označujem, zapečatim; πλῆθος obračam pozornost na. 2. a) dam znamenje, da se kaj izvrši, dam geslo, povelje (v vojni), dogovorim se s kom po znamenju, τὸ πολεμικόν dajem (s trobento) znamenje, ἀνακώρησιν za umik, impers. σημαίνει zatrobi se; b) sploh: dam povelje, zapovedujem, velim, ukazujem, sem komu gospodar (poveljnik) τινί, τινός (ep.), ἐπί τινι, z inf.; c) kažem, razglašam τί; d) o bogovih: dajem, pošiljam usodno znamenje, naznanjam prihodnost; o stvari: pomenjam. 3. a) javljam, naznanjam, sporočam (da se je kaj zgodilo) πρός τινα; s pt. Κρέοντα προσστείχοντα da se Kreon bliža; b) tolmačim, razlagam; c) dokazujem. II. med. 1. označujem kaj za svoje (za sebe), (za)pečatim si, dam si zapečatiti. 2. spoznavam iz znamenj, sklepam, domnevam.

Σῑ́συφος, ὁ 1. Ajolov sin, Glavkov oče, po drugi pripovedki tudi oče Odisejev, ki se zato imenuje Σισυφίδης, ου, ὁ; Sizif, zelo prekanjen človek, je ustanovil Efiro = Korint. 2. priimek Derkilidov.

σῑτικός 3 ki se tiče žita; νόμος zakon, po katerem je dobival vsak državljan na mesec mero žita za polovično ceno.

σκέλλω [fut. σκελῶ, opt. aor. σκήλειε, aor. 2 ἔσκλην, pf. ἔσκληκα] 1. trans. ep. (po)sušim. 2. intr. in pass. posušim se.

σκέπτομαι d. m. [Et. sor. σκοπέω, po metatezi iz kor. spek', lat. -spex (n. pr. au-spex), σκοπός, specio, speculum, nem. spahen, Späher. – Obl. fut. σκέψομαι, aor. ἐσκεψάμην, pf. ἔσκεμμαι tudi s pas. pom.] 1. a) gledam (okrog sebe), ogledujem, opazujem ῥοῖζον, (po)gledam koga ἔς τινα, μετά τινα; b) o-, zapazim, spoznam ἔκ τινος, motrim, gledam τινά, τί. 2. opazujem položaj, preiskujem, preudarjam, premišljam, pregledujem, pretresam, izmislim τύχην, πρὸς ἐμαυτόν pri sebi, s sledečim αἴ κεν, εἰ, ἐάν, πότερον … ἡ itd.; ἐσκεμμένος ἥκω pridem s premišljenim predlogom, ἐσκεμμένα λέγω govorim, kar sem dobro preudaril (premišljeno). 3. skrbim za kaj, oziram se na kaj τί, τὸ δίκαιον.

σκιᾱμαχέω (μάχομαι) bojujem se s senco, maham po zraku, delam kaj brez uspeha.

σκοτίζω po-, zatemnim; pass. otemnim NT.

σμύρνα, ion. σμύρνη, ἡ mirta (drevo, ki raste v južni Evropi), mira, balzam (posušena smola grma, ki raste po južni Arabiji).