Franja

ποιμήν, ένος, ὁ [Et. iz pōi, sor. gršk. πώυ čreda] 1. pastir, ovčar. 2. čuvar, voditelj, (po)glavar, poveljnik.

πολεμησείω (desid. od πολεμέω) hrepenim po vojski, sem bojaželjen.

πολύ-βατος 2 (βαίνω) poet. po čemer jih mnogo hodi, ljudnat.

πολυπρᾱγμονέω, ion. -πρηγμονέω 1. imam mnogo opravkov, ukvarjam se z različnimi stvarmi. 2. vmešavam se v tuje zadeve; sem radoveden (zvedav). 3. a) napravljam ali začenjam prepire, hrepenim po novotarijah ali prevratu; b) skrbno (marljivo) kaj preiskujem, poprašujem, poizvedujem τί.

πολυ-πρᾱ́γμων 2, gen. -ονος (πρᾶγμα) 1. kdor se ukvarja z mnogimi rečmi, kdor se meša v tuje zadeve, radoveden, sničav. 2. pohlepen po novotarijah, nemiren, prepirljiv.

πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.

πολύ-τεκνος 2 (τέκνον) poet. ki ima mnogo otrok, bogat otrok, ἅμιλλα tekma v obilici otrok, želja po mnogih otrocih.

πόντιος 3 (πόντος) poet. v (na) morju bivajoč, (po)morski; subst. ἡ morska boginja.

ποντο-πορεύω, ποντοπορέω [ep. inf. -έμεναι] vozim se (potujem) po morju, plovem, jadram.

ποντο-πόρος 2 (περάω) ep. poet. ki po morju vozi, po morju ploveč, pomorski ναῦς.

πορεύω (πόρος) [fut. act. πορεύσω, med. pass. fut. πορεύσομαι, aor. ἐπορεύθην, pf. πεπόρευμαι] 1. act. odpravljam na pot, spravljam (prinašam) kam, pošiljam, spremljam, vodim, pripeljem, τί črez kaj, ἐς, πρός τι kam. 2. med. pass. a) grem, hodim, potujem, korakam; peljem se; jadram; b) prehodim, grem skozi (črez) kaj ὄρη; c) odpravim se na pot, odrinem, odpotujem, napotim se; odjadram; d) NT živim po (zapovedih), ὀπίσω τινός grem za kom, pridružim se komu, ὀπίσω σαρκός strežem poželjenju; e) umrjem NT.

ποτή, ἡ (πέτομαι) letanje, (po)let.

πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.

πρᾱνής 2, ep. πρηνής 1. z glavo naprej, naprej nagnjen, na obraz(u), na glavo, strmoglav. 2. strm, brežen, κατὰ τοῦ πρανοῦς po strmi rebri navzdol, εἰς τὸ πρανές naravnost navzdol, τὸ πρανές reber, strmina.

πρᾱ́σσω, at. πράττω, ion. πρήσσω [Et. iz πρᾱ -κο- prodreti, sor. πέρα, πέραν. – Obl. fut. πράξω, pf. trans. πέπραχα, intr. πέπραγα, pass. pf. πέπραγμαι, fut. med. πράξομαι tudi s pas. pom., aor. pass. ἐπράχθην]. A act. I. trans. 1. prodiram, prevozim, prebrodim, (pre)hodim, (pre)potujem (sc. ὁδόν), ὁδοῖο prepotujem kos pota. 2. a) storim, izdelam, do-, izvršujem, izvedem, opravim, dosežem, οὔ τι πρήσσει nič ne opravi ali doseže; b) povzročujem, pridobivam, skušam kaj pridobiti, τινί τι delam za koga, priskrbim komu kaj, τούτων πραττομένων med tem, τούτων πραχθέντων takoj na to; izposlujem. 3. a) opravljam kaj, ukvarjam se (bavim se) s čim, τὰ ἐμαυτοῦ ukvarjam se z lastnimi zadevami, grem po svojih opravkih; εὖ τὰ γεωργικὰ (ἰατρικὰ) πράττω sem dober kmetovalec (zdravnik); b) τὰ κοινά oskrbujem, vladam državo, upravljam državne posle, τὰ τῆς πόλεως (πολιτικά) sem državnik, ἱκανὸς πράττειν spreten državnik, odvetnik, branitelj; οἱ πράττειν δυνάμενοι pravi upravitelji države, oblastniki; c) dogovarjam se, pogajam se s kom τινί, πρός, εἴς τινα posredujem, ὑπέρ τινος zaradi česa, οἱ πράσσοντες posredovalci; d) delam na kaj, potegujem se za kaj, stremim za čim, nameravam, snujem kaj, φιλίαν, εἰρήνην trudim se za prijateljstvo, mir, ravnam προνοητικῶς. 4. a) storim, naredim, prizadenem komu kaj, τινί držim s kom, izkažem komu kaj, delam za koga; b) zahtevam kaj od koga, pobiram, izterjavam, izžemam, opominjam koga, da plača dolg χρήματα, χρέος. II. intr. sem (nahajam se) v gotovem stanju ali položaju, imam se, εὖ πράττω imam uspeh, uspevam, gre mi srečno od rok, dobro se imam, dobro se mi godi, imam srečo; οὐδὲν εὖ πράττω nič se mi ne posreči (slično καλῶς, κακῶς, φλαύρως πράττω), τὰ ἄριστα πράττω zelo sem srečen, καλῶς πράξας z dobrim uspehom, srečno; ταπεινὰ πράττω živim v skromnih razmerah; ὅτι ἂν τύχωσι, τοῦτο πράξουσιν godilo se jim bo, kakor pač pride, ὁ στόλος οὕτω ἔπρηξε pohod se je tako iztekel (končal). B med. I. 1. delam, vršim kaj zase (v svojo korist). 2. zahtevam (izterjavam, pobiram) zase, dam si plačati, τί kaj, izsilim iz koga, zaslužim si (denar). 3. τὰ δίκαια kaznujem koga s pravično kaznijo.

πρᾱΰνω, ion. πρηύνω [aor. ἐπράυνα] (po)mirim, (u)blažim, (o)lajšam, (u)tolažim; pass. postanem milejši, ublažim se, od-, poneham χειμών.

πρέπω 1. odlikujem se, διὰ πάντων pred, μετὰ πᾶσι med vsemi, izkazujem se; (po)kažem se. 2. sličen (podoben) sem komu v čem τινί τι, τινὶ μορφῇ, ὡς τύραννος εἰσορᾶν, πρέπει ὥστε θηρὸς ἀγραύλου φόβη podoben je dlaki divje zveri. 3. spodobim se, sem primeren, pristojam πρέπον τοῦ δαίμονος = ἄξιος; nav. impers. πρέπει spodobi se, primerno je, verjetno je τινί, inf. ali acc. c. inf.

πρεσβῡτικός 3 po stari šegi, starčkom lasten, otročji.

πρίασθαι [Et. iz qwri-. – Obl. aor. k praes. ὠνέομαι, ind. ἐπριάμην, 2 sg. ἐπρίω, 3 sg. ep. πρίατο, cj. πρίωμαι, opt. πριαίμην, pt. πριάμενος] kupiti τινά, τί, κτεάτεσσιν ἐοῖσιν za svoj denar (s svojim denarjem), καπνοῦ σκιᾶς, ἐπιστάτην ταλάντου za talent, μικροῦ po ceni, πολλοῦ drago, οὐδενὸς λόγον za nobeno ceno, παρά τινος od koga; pren. mnogo dati za kaj (= da bi se kaj zgodilo), τῆς ψυχῆς ὥστε μή glavo (življenje) dati, da ne bi, τοῦτο πρὸ πάντων χρημάτων πριαίμην ἂν zato bi dal vse svoje premoženje.

πρό [Et. lat. pro, slov. pro-, pra-, nem. ver- (stvn. fir-, got. fra-)] I. adv. 1. kraj.: spredaj, naprej, Ἰλιόθι πρό spredaj pred Ilijem, οὐρανόθι πρό spredaj na nebu, pod nebom, πρὸ φόωσδε vun na svetlo. 2. čas.: (po)prej, ἠῶθι πρό prej kot ob zori, za ranega jutra. II. praep. z genetivom. 1. a) kraj.: pred, πρὸ τῆς Κιλικίας pred Kilikijo, na mejah Kilikije, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι prebodim kos pota, πρὸ χειρῶν pred seboj v rokah, πρὸ ἄνακτος v pričo, pred očmi; b) čas.: pred, πρὸ τοῦ pred tem, poprej, πρὸ καιροῦ pred časom, prerano, prehitro, πρὸ πολλοῦ pred davnim (dolgim) časom, davno poprej, πρὸ τοῦ δέοντος preden je treba, οἱ πρὸ ἐμοῦ moji predniki, πρὸ μιᾶς ἡμέρας dan poprej. 2. pren. a) = ὑπέρ za, v korist, v obrambo, πρὸ τοξευμάτων v obrambo proti puščicam, μάχομαι πρὸ παίδων za otroke, πρὸ Τρώων v obrambo Trojancev, πρὸ τῆς Ἑλλάδος ἀποθνῄσκω za Grecijo, slično ἀγρυπνέω, βουλεύομαι, πράττω πρό τινος za koga; b) = ἀντί namesto, v imenu koga ἐρῶ, φωνέω πρὸ τῶνδε; c) za označenje prvenstva ali prednosti (lat. prae): poprej, bolj, rajši nego; posebno pred komp. in besedami kompar. pomena: cenim, spoštujem (ποιέομαι, τιμάομαι), hvalim (ἐπαινέω), izberem, dam prednost čemu, αἱρέομαί τι πρό τινος rajši imam kaj od česa, πᾶν βούλομαί μοι εἶναι πρὸ τῆς λύπης vse mi je ljubše kot žalost, πᾶν πρὸ τοῦ δουλεύσαι ἐπεξέρχομαι vse poskusim prej, nego se vdam v sužnost, περὶ πλείονος ποιέομαι τὸ ζῆν πρὸ τοῦ δικαίου bolj cenim življenje nego pravico, οἷσι ἡ τυραννὶς πρὸ ἐλευθερίης ἦν ἀσπαστότερον = ἢ ἐλευθερίη; tako tudi za ἄλλος: βασιλεὺς οὐδεὶς ἄλλος πρὸ σεῦ ἔσται = ἢ σύ; d) vzročno: zaradi, od φόβοιο.