-
πυργηδόν adv. (πύργος) kakor stolpi, v strnjenih ali sklenjenih vrstah, v četverokotnem bojnem redu.
-
πυργόω in med. (πύργος) 1. obdam s stolpi ali obzidjem, obzidam, utrjujem. 2. povzdigujem do neba, slavim, pretiravam χάριν.
-
πυριμανέω (μαίνομαι) lahko ali silno vzplamenim, prasnem.
-
πύρ-πνοος 2, skrč. -πνους ki ogenj puha ali bruha, ognjen.
-
πυρφόρος 2 (φέρω) 1. ki nosi ogenj, ki vihti plamenico; subst. ognjenosec, bakljonosec; pri Spartancih svečenik, ki je nosil darilni ogenj pred vojsko, μηδὲ πυρφόρον περιγενέσθαι niti ognjenosec se ni rešil (v zaznamovanje popolnega poraza). 2. ki ogenj meče ali vihti; a) o osebah: Ζεύς ki meče strele, Καπανεύς ki vihti plamenico, πυρφόρος θεός bog, ki prinaša mrzlico in pogubo; b) o stvareh: βέλος ognjena puščica, αἴγλαι baklje, plamenice.
-
πωλικός 3 (πῶλος) žrebeten, ἀπήνη voz, v katerega so vpreženi mladi konji ali žrebeta.
-
ῥαψῳδός, ὁ (ῥάπτω, ᾠδή) 1. rapsod, pevec ali deklamator Homerovih pesmi. 2. adi. ἡ ῥαψῳδὸς κύων pevajoča zver (sfinga).
-
ῥέω in med. [Et. iz σρέϝω, kor. sreu-, slov. o-strov, nem. Strom (str iz sr), reka Strimon v Traciji. – Obl. fut. ῥυήσομαι, ῥεύσομαι, NT ῥεύσω, aor. ἐρρύην, ἔρρευσα, pf. ἐρρύηκα, adi. verb. ῥυτός; ep. impf. ἔρρεεν, ῥέεν, aor. ῥύην]. 1. a) tečem, curljam, kapljam, lijem, κατά, ἔκ τινος iz česa doli, izlivam se, ὀξέος τοῦ ῥεύματος tečem s hitrim tekom, γαῖα αἵματι plava v krvi, letam ἐκ χειρῶν βέλεα, ἱδρῶτι pot mi lije ali teče; b) pren. odpadam, izpadam τρίχες, κατ' οὖρον grem svojim potom. 2. a) razpadam, razpuščam se, minevam, ginem, končam se σῶμα; b) o govoru: tečem (gladko in obilno); c) o govorici: širim se, raznesem se; d) privalim se, priderem, planem na koga, πολὺς κατά τινος obilno in obširno govorim proti komu.
-
ῥιμφ-άρματος 2 (ἅρμα) poet. s hitrim vozom, φεύγοντες πώλοισιν ἢ ῥιμφαρμάτοις ἁμίλλαις bežeč na konjih ali vozeh, drvečih kakor za stavo.
-
ῥινο-τόρος, ὁ (ῥινός, τείρω) ep. ki predira kože na ščitu ali ščit.
-
ῥοπή, ἡ (ῥέπω) nagnjenje, nagibanje (tehtnice), preobrat (usode), odločilen trenotek, največja nevarnost, odločitev; vpliv, povod, vzrok; μεγάλη ῥοπή ἐστιν velike važnosti je, mnogo odločuje; ῥοπή βίου μοι življenje se mi nagiblje h koncu, δέδορκε φῶς ἐπὶ σμικρᾶς ῥοπῆς življenje mu visi na niti, μικρὰ ῥοπὴ αὐτῶν ἐστι na njih je malo ležeče, malo pomenijo, οὐ μικρὰν ῥοπὴν ποιῶ zelo vplivam na kaj, mnogo pripomorem do česa, ἐν ῥοπῇ τοιᾷδε κεῖμαι nahajam se v takšnem nevarnem položaju, σμικρὰ ῥοπή majhen povod ali vzrok.
-
ῥυ-θμός, ὁ, ion. ῥυσμός [Et. od ῥέω enakomeren tok] 1. mera, takt, ritem, ἐν ῥυθμῷ po taktu, ῥυθμοὺς σαλπίζω trobim po taktu, dajem takt. 2. a) razmerje, somernost, skladnost, ubranost; b) lepa postava ali oblika; c) čud, značaj, narav.
-
ῥώμη, ἡ (ῥώννυμι) 1. telesna moč, jakost, sila. 2. politična ali vojna moč, vojska. 3. duševna moč, srčnost, hrabrost, pogum, odločnost.
-
σανίς, ίδος, ἡ [Et. iz idevr. twn̥-, gl. σαίνω] 1. a) deska NT, podnica, oder, zaboj; b) pisalna deščica. 2. pl. krila, vratnice δικλίδες. 3. kol, sramotni steber (na katerega so privezovali ali pribijali zločince).
-
σβεστήριος 3 (σβέννυμι) ki se rabi za gasitev, pripraven ali koristen za gasitev, τὸ σβεστήριον gasilo.
-
σήσαμον, τό sesam (rastlina, koje seme so jedli ali pa napravljali iz njega olje).
-
σιδήριον, τό železno orodje ali orožje.
-
σιδηρο-βρώς, ῶτος, ὁ, ἡ poet. (βιβρώσκω) ki izjeda (ostri ali brusi) železo θηγάνη.
-
σιδηρό-δετος 2 (δέω) ion., dor. σιδᾱρόδετος z železom obit ali okovan.
-
σῑμός 3 1. navzgor upognjen; a) s topim ali (navzgor) zavihanim nosom; b) πρὸς τὸ σιμόν navkreber, vbreg. 2. upognjen, otel γαστήρ.