Franja

ἀπο-λαμβάνω [fut. ion. ἀπολάμψομαι, NT -λήμψομαι, ion. pf. -λέλαμμαι, aor. -ελάμφθην] 1. a) odvzemam od česa; oddeljujem, jemljem proč, stran NT, obravnavam posebej, določujem, ἀπολαβών posamič, posebej; b) preprečujem, zadržujem, oviram ἄνεμοι, νῆες ἐπὶ ξηροῦ ἀπελήφθησαν so obtičale na suhem; c) obdajam τείχει, obkoljujem, zajemam, obstopim; d) uplenim, odvzamem (ladjo). 2. prejemam, dobivam zopet nazaj μισθόν, χάριν, πόλιν. 3. sprejemam, podpiram NT.

ἀρέσκω [Et. kor. ἀρ "spojiti, zložiti, ugoditi". – Obl. fut. ἀρέσω, -ομαι, aor. ἤρεσα, -άμην, ep. ἀρεσσάμην, pass. ἠρέσθην]. I. act. a) popravim, poravnam, povračam; b) zadovoljim, ublažim koga τινά τινι, pomirim, zadostim, ustrežem, sitim; c) dopadam, ugajam, ἀρέσκει μοι všeč mi je, zadovoljen sem; ἀρέσκον ugodno, prijetno; d) NT živim po božji volji. II. med. a) popravim kaj zase τί, zopet poravnam; b) spravim, pomirim koga s kom τινί, pogodim, spravim se s kom. III. pass. a) zadovoljen sem s čim, dopade mi kaj; b) všeč sem, dopadam.

αὖ [Et. lat. aut, autem, iz αὖ: gršk. αὖτε, αὖτις, αὖθις, αὐτάρ (iz αὖτε ἄρ)] 1. a) zopet, vnovič, iznova, zopet in zopet, zopet iznova πάλιν αὖ, αὖθις αὖ; b) v prihodnje, prihodnjič, posihmal. 2. tudi, enako, pa, ravno tako. 3. nadalje, potem, nato.

αὐερύω [Et. ἀν-ϝερύω (ἀνω-), ἀϝϝερύω,. – impf. αὐέρυον, aor. αὐέρυσα]. ep. 1. gori ali nazaj potegnem, nazaj zavihnem (komu vrat), upognem; νευρήν napenjam. 2. στήλας zopet potegnem iz.

αὖθις, ion. in poet. αὖτις adv. (αὖ) 1. nazaj, zopet, vnovič, iznova. 2. nasproti. 3. a) nadalje, zatem, drugi pot; b) v bodoče, prihodnjič.

αὐτάρ ep. veznik: 1. pa vendar, toda, pa, zopet. 2. potem, nadalje. 3. = δέ.

αὖτε (gl. autem) adv. ep. poet. 1. zopet, iznova. 2. nasproti, pa.

ἄψ (lat. abs) adv. ep. proč, nazaj, zopet (z αὖτις, πάλιν).

ἄψ-ορρος 2 [Et. ἄψ, ὄρσος nazaj gredoč; lat. erro iz ersājō, nem. irre (got. airz-)] ep. poet. nazaj se pomikajoč, nazaj tekoč. – adv. ἄψορρον nazaj, zopet.

δέ [Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε nasproti; δὲ δή a, pa vendar; δ' οὖν vsekakor, εἰ δέ ako pa, razen če.

δεύτερος 3 [Et. sor. z δεύομαι trpim pomanjkanje, zaostajam za, at. δέομαι, gl. δέω] 1. drugi (po številu, času in vrsti), naslednji, nadaljnji, poznejši, ἐμεῖο δεύτεροι za menoj, po moji smrti; δεύτερος αὐτός on in še eden, samodrug; δευτέρῳ ἔτει τούτων drugo leto potem; adv. (τὸ) δεύτερον = ἐκ δευτέρου NT drugikrat, drugič, zopet. 2. drugi (po vrednosti, dostojanstvu, činu), manjši, nižji, slabši; δεύτερος γίγνομαι dobim drugo darilo ali nagrado; οὐδενὸς δεύτερός εἰμι ne zaostanem za nobenim; τὰ δεύτερα = δευτερεῖα drugo darilo, druga nagrada; δεύτερα ἡγέομαι smatram za manj vredno, ni mi mar česa.

δηὖτε ajol. = δὴ αὖτε že zopet.

ἐγ-καθίστημι [intr. ἐγκαθίσταμαι, fut. ἐγκαταστήσομαι, aor. ἐγκατέστην, pf. ἐγκαθέστηκα] 1. trans. a) postavljam za τινὰ ἡγεμόνα, posajam, devljem v τινὰ ἔν τινι; πάλιν τινὰ Μυκήναις pripeljem zopet v Mikene; b) ustanovim, napravim, uredim δημοκρατίαν. 2. intr. sem postavljen, obstojim; pf. ἐγκαθέστηκα τύραννος sem (kje) gospodar ali vladar.

ἔμ-παλιν, τὸ ἔμπαλιν (= τοὔμπαλιν) adv. 1. (zopet) nazaj εἰς τοὔμπαλιν ἔρχομαι, πορεύομαι. 2. nasproti pak, (ravno) nasprotno z gen. ali ἤ; τὰ ἔμπαλιν πέφυκά τινος imam nasprotno (drugačno) naravo ali lastnost nego, τὰ ἔμπαλιν ἤϊσαν ἢ οἱ Λακεδαιμόνιοι šli so po čisto drugi poti nego L.; τὸ ἔμπαλιν γνώμην ἔχω ἢ οὗτοι moje mnenje je nasprotno mnenju teh; ἔμπαλιν λέγει trdi nasprotno (prejšnjemu); τὰ ἔμπαλιν v nasprotno smer, ἐκ τοῦ ἔμπαλιν z nasprotne strani.

ἐν-τίθημι [gl. τίθημι, ep. aor. inf. ἐνθέμεναι, 3 sg. med. ἔνθετο, impf. ἔνθεο] 1. act. postavljam v (na), vlagam, nalagam, vtikam, devljem v; pren. vzbujam, navdam, φόβον pripravljam v strah, strašim, plašim. 2. med. postavljam sebi, nalagam si (zase) v kaj, μῦθον vtisnem si v srce, vzamem si k srcu, ὁμοίῃ τιμῇ povzdignem do enake časti, χόλον razjezim se, razsrdim se, ἵλαον θυμὸν ἔνθεο bodi zopet prijazen, daj se potolažiti.

ἐξ-αῦτις adv. ep. ion. 1. iznova, vnovič, zopet. 2. nazaj.

ἐπ-ανακαλέομαι med. (po)kličem zopet nazaj.

ἐπ-αναμιμνῄσκω zopet spomnim koga na kaj, opomnim koga česa τινά NT.

ἐπ-ανατίθημι ep. [aor. ἐπανθέμεναι] polagam na, zopet zapiram, zaklepam σανίδας.

ἐπ-άνειμι (praes. ind. s fut. pom.) ἐπ-ανέρχομαι 1. grem, pojdem gori (v sredo dežele), pridem kam εἴς τι. 2. pridem zopet nazaj, vrnem se kam εἴς τι; pren. a) vrnem se k predmetu ἐπὶ τὸν λόγον, ἔνθεν εἰς ταῦτα ἐξέβην pridem nazaj na to, odkoder sem …; b) vglobim se v kaj, natančno (dobro) kaj preudarim ἐπ' αὐτὰ τὰ πράγματα.