Franja

ὀλιγηπελέω ep. (samo pt.) sem slab, sem onemogel, omedlim.

ὀλίγος 3 [Et. sor. λοιγός] comp. ὀλ(ε)ίζων, sup. ὀλίγιστος 1. adi. malo (njih); malo število, neznaten, majhen, kratek (o času), nizek, plitev (o reki), slab, tih (glas) Včasih ga je treba prevesti s premalo: ἐόντων αὐτῶν ὀλίγων ἀλέξασθαι τὸν Mήδων στρατόν premalo jih je bilo, da bi mogli odbiti, δέκα νῆες ὀλίγαι ἀμύνειν premalo jih je, da bi pomagale. 2. subst. οἱ ὀλίγοι manjšina, oligarhi; boljari, plemenitniki (ki so na čelu oligarhiške države); ὀλίγον nekaj malega, ὀλίγα malo imetja, κατ' ὀλίγους v malih oddelkih. 3. adverbialne zveze: a) ὀλίγον (τι), ὀλίγῳ malo, nekoliko, za malo, ὀλίγῳ πρότερον (ὕστερον) le malo prej (pozneje); b) ὀλίγου za malo, skoraj, malodane, tudi ὀλίγου δεῖν skoraj, malodane, ὀλίγου εἰς χιλίους skoraj do tisoč; c) ὀλίγα redkoma; d) δι' ὀλίγου ne daleč, v majhni razdalji, blizu, v kratkem, kmalu potem, δι' ὀλίγων na kratko, v malo besedah NT; e) εἰς ὀλίγον na majhen prostor, ἐς ὀλίγον ἀφίκετο τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, pa bi bila vojska premagana; f) ἐν ὀλίγῳ v kratkem (času), skoraj NT, na majhnem prostoru; ἐν ὀλίγοις μέγας ποταμός reka velika kakor malokatera druga; g) ἐξ ὀλίγου hitro, nenadoma; h) ἐπ' ὀλίγα (πιστός) v malem (zvest) NT; i) παρ' ὀλίγον skoraj, komaj; παρ' ὀλίγον ποιοῦμαι malo cenim; j) κατ' ὀλίγον po malem, polagoma. 4. adv. ὀλίγως komaj, malo poprej NT.

ὀλιγοσθενέων slab, onemogel.

ὀφλισκάνω [fut. ὀφλήσω, aor. ὤφλησα, pf. ὤφληκα; aor. 2 ὦφλον, cj. ὄφλω, inf. ὀφλεῖν (ὄφλειν), pt. ὀφλών (ὄφλων)] 1. sem kriv, zakrivim kaj, pregrešim se, zaslužim (denarno) kazen, zapadem kazni, obsodijo me zaradi česa, θανάτου δίκην na smrt, zapadem smrti, χιλίας δραχμάς obsodijo me na 1000 drahem, naložijo mi kazen 1000 drahem; τῆς φυλακῆς ὦφλεν εἴκοσι μνᾶς zaradi slabe straže je bil obsojen na 20 min. 2. pren. μωρίαν, κακίαν, δειλίαν nakopljem si očitanje, da sem neumen (hudoben, bojazljiv), pridem v slab glas, smatram se za τινί, παρά τινι, πρός τινος, γέλωτα osmešim se, izpostavim se zasmehu.

παμ-πόνηρος 2 zelo slab, prav hudoben.

παρά-σημος 2 (σῆμα) 1. napačno zaznamovan, νόμισμα slab denar. 2. čuden, slab ῥήτωρ, neslaven, nespodoben, ničvreden δόξα. 3. zaznamenovan NT, slaven, znan, τὸ παράσημον znamenje.

πονηρός 3 (πονέω) 1. naporen, težaven, nadležen, slab. 2. a) hudoben, strahopeten, neraben, bolan, nesposoben; nevaren, škodljiv, sovražen; b) malopriden, ničvreden, zloben; subst. τὰ πονηρά zločinstva, hudobna dejanja, ὁ πονηρός zločinec, hudobnež. – adv. -ρῶς slabo, hudobno, s trudom.

σαθρός 3 1. trohnel, trhel, počen. 2. pren. a) razpadljiv, minljiv, slab(oten), bolan; b) prazen, puhel, ničev; c) σαθρόν τι slabost, boječa (malodušna) misel.

σαπρός 3 [Et. iz qjāqw̲, sor. σήπω] 1. gnil, pokvarjen (o ribah); slab, trohnel δένδρον NT. 2. neraben; nečist λόγος NT.

σκαιός [Et. iz σκαιϝος, lat. scaevus] 1. a) levi, na levi; subst. σκαιή levica; b) večeren, zapaden, Σκαιαὶ πύλαι zapadna vrata v Troji. 2. a) okoren, neokreten, nespameten; b) neugoden, nesrečen, slab, škodljiv κτῆμα, στόμα.

συγ-κάμπτω 1. skrivim, sključim, zvijem, potegnem k sebi, συγκαμφθείς s sključenimi nogami. 2. NT νῶτον upogibam hrbet (= spravljam v slab položaj).

ὑγρός [Et. lat. uvidus (ūdus), umor, uvor iz ūgwē-] 1. moker, vlažen, tekoč, sočen, ἡ ὑγρή, τὸ ὑγρόν mokrota, vlaga, vlažnost, tekočina, vodovje, morje. 2. pren. a) prožen, gibčen, vitek, mehek, upogljiv; τὸ ὑγρόν šaljivost, humor; b) surov, zelen ξύλον NT; c) slab, vel, upehan χείρ.

ὑπερ-ασθενής 2 zelo slab, preslab.

φαῦλος 3 in 2 φλαῦρος 3 1. a) slab, slaboten, preprost, navaden, ubog, siromašen ἱμάτιον, σιτία, ποτά, ἀσπίδες navaden (ki jih kdo ravno ima); o osebah: nizkega rodu, navaden, οἱ φαῦλοι preprosti (navadni ljudje), οἱ φαυλότατοι najnižje vrste vojaki; b) lahek, ne težak ἐρώτημα; c) majhen, neznaten, brezpomemben ἀρχή, grd τὸ εἶδος, prazen ἔπη; στρατιά neznaten, majhen, φαῦλα ἐπιφέρω navajam stvari, ki so brez pomena. 2. a) slab, neraben, brez vrednosti τείχισμα, ἆρα φαύλη ἂν εἴη ἡ ἀποδημία ali bi bila to slaba selitev?; b) o osebah: α.) nesposoben, neraben, zanikaren, neizvežban, neizobražen τὰ γράμματα, φαῦλος τὴν γνώμην nerazsoden; slab τοξότης; β.) len, bojazljiv, lahkomiseln; c) (moralno) slab, izprijen. – τὸ φαῦλον malopridnost, hudobija. 3. adv. φαύλως in φλαύρως ἀκούω obrekujejo me, sem na slabem glasu, πράττω sem nesrečen, ἔχω slabo se mi godi, τὴν τέχνην φλαύρως ἔχω sem neizkušen (nevešč) v umetnosti.

φλαυρουργός 2 (φλαῦρος, ἔργον) poet. kdor slabo dela, ἀνήρ slab delavec.

χαῦνος 3 in 2 [Et. iz χάϝ-νος, gl. χάος] 1. zevajoč, ohlapen; slab, oslabel. 2. napihnjen, nadut, ničemuren, zanikaren, ohol, prevzeten, nespameten.

χέρης [Et. sor. χείρ – samo χέρηι, -ηα, -ηες] nizek, slab, hudoben; nizkega rodu, preprost.

ψῑλός 3 (ψάω) 1. a) gol, gladek, razgaljen, nag νεκύς, δέρμα brez dlake, ἶβις τὴν κεφαλὴν ψιλός brez perja; πεδίον, ἄροσις prazen, pust, nerodoviten, brez drevja τῶν δενδρέων, τὸ ψιλόν kraj brez dreves; b) brez česa, prazen ἱππέων, τρόπις (brez desk). 2. a) neoborožen, nezavarovan, κεφαλή brez čelade; pren. slab, zapuščen, ὄμμα (o Antigoni, ki vodi Ojdipa) slab; b) lahko oborožen, σκευή lahko orožje; subst. οἱ ψιλοί lahko oboroženi vojaki, pračarji (opp. ὁπλίτης). 3. zgolj, sam, preprost, μάχαιρα sam meč (brez nožnice), ποίησις epska poezija (opp. lirska poezija), λόγοι same besede. – adv. ψιλῶς le, samo λέγω, οὐ ψιλῶς = οὐ μόνον.