-
Σιληνός, ὁ Σειληνός Silen, vzgojitelj in spremljevalec Bakhov; pl. veliki Silenovi kipi, ki so se dali odpreti in so jih rabili za shranjevanje majhnih, a dragocenih kipov.
-
σκλη-ρός 3 (σκέλλω) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, σώματα napet, poln, τὸ σκληρόν neravna tla, ἐν σκληρῷ v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, βρονταί zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ψυχή, utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv φρονήματα, ἦθος, krut ἀοιδός; b) o stvareh: silen, močen ἄνεμος NT, trd, težaven τροφή; σκληρόν ἐστι težko je NT; subst. τὰ σκληρά kar je neugodno, neprijetno, pogubno; δάκνει τὰ σκληρά trda beseda peče, boli, σκληρὰ μαλθακῶς λέγω krijem svoj krut namen s sladko besedo, τὰ σκληρὰ πατρὸς ἀρωμένου strašna očetova kletev. – adv. σκληρῶς težko, siromašno βιοτεύω.
-
σοβαρός 3 1. hiter, uren, silen. 2. a) odličen, plemenit, sijajen; b) prevzeten, ošaben, ohol, ponosen.
-
σύν-τονος 2 (συν-τείνω) 1. napet, nategnjen, συντόνῳ χερί z urno roko, δράμημα uren (hiter) tek; močen, silen αὐλῶν πνεῦμα; strog, hud, skrajnji πενία. 2. vnet, marljiv, prizadeven ἔρως. – adv. συντόνως βλέπω napeto, pozorno; σύντονα (ἕλκω) spretno, pripravno.
-
σφεδανός 3 ep. [Et. sphed, sor. σφαδάζω] silen, hud, silovit, viharen, vihrav.
-
σφοδρός 3 (σφαδάζω) 1. hud, silen, strasten, močen, delaven, odločen, krepak, goreč, natančen. 2. o stvareh: težek. – adv. σφοδρῶς silno, zelo.
-
σχέτλιος 3 in 2 [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Ζεύς. 2. beden, nesrečen.
-
τοξό-δαμνος 2 (δαμάω) poet. ki premaga z lokom, z lokom mogočen, silen strelec.
-
χειμερινός 3 χειμέριος 3 in 2 pozimi, zimski, viharen, deževen, mrzel, ὥς τις ἀκτὰ κυματοπλὴξ χειμερία kot obal, od valov pozimi bičana; pren. oster, hud, silen λύπη.