Franja

Λάμος, ὁ kralj Lajstrigonov.

Λᾱο-μέδων, οντος, ὁ Ilov sin, Priamov oče, trojanski kralj.

Λεωνίδᾱς, ου, ὁ spartanski kralj, ki je padel l. 480. pri Termopilah.

Λεω-τυχίδης, ου, ὁ spartanski kralj, zmagalec pri Mikali 479. l.

Λυκο-μήδης, ους, ὁ (μήδομαι) kralj na otoku Skiru, Ahilejev tast.

Λυκοῦργος, ὁ, ep. Λυκό-οργος, ὁ 1. kralj Edoncev v Trakiji, Bakhov sovražnik. 2. spartanski zakonodajalec. 3. atenski govornik, Demostenov vrstnik.

Μαύ(σ)σωλος, ὁ 1. kralj v Kariji ob Kserksovem času. 2. njegov potomec, kateremu je žena Artemizija sezidala krasno grobnico (Μαυσ(σ)ώλειον).

μέγας, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, največje dobro, glavne dolžnosti, največje nevarnosti; ὃ in τὸ μέγιστον kar je najglavnejše ali najvažnejše. 6. adv. μέγα, μεγάλα, comp. μεῖζον, sup. τὰ μέγιστα zelo, silno, vrlo, glasno, μέγα ὑπάρχει (ἐστί) τι εἴς τι zelo važno je, veliko pripomore kaj k čemu; μεγάλως, μεγαλωστί, comp. μειζόνως, ion. μεζόνως in μεῖζον, sup. μέγιστον velikansko, silno, mnogo; μέγας μεγαλωστί kakor je dolg in širok, zleknjen.

Μέμνων, ονος, ὁ 1. Titonov in Eoin sin, kralj vzhodne Ajtiopije; sezidal je baje v Suzah kraljevi grad, ki se imenuje τὰ Μεμνόνια; bojeval se je tudi pred Trojo in bil ubit od Ahileja. 2. Darejev vojskovodja.

Μενέ-λᾱος, ὁ, at. Μενέ-λεως, ω 1. Atrejev sin, Agamemnonov brat, Helenin mož, kralj v Sparti. 2. brat makedonskega kralja Filipa, atenski vojskovodja.

Μήδοκος, ὁ kralj Odrizov v Trakiji.

Μίδας, α, ὁ Μίδης εω, ὁ frigijski kralj.

Μίνως, ωος, ω ὁ [acc. Μίνωα, ω, ων] Zevsov in Evropin sin, kralj in zakonodajalec na Kreti.

Νέστωρ, ορος, ὁ modri kralj iz Pila.

Ξέρξης, ου, ὁ Darejev sin, perzijski kralj (485 – 465 pr. Kr.).

ὀγκηρός 3 (ὄγκος) sijajen, bliščeč, gizdav, ὀγκηρότερον τῆς βασιλείας διάγω nastopam sijajneje nego kralj.

Ὀδυσ(σ)εύς, έως, ὁ [ep. -ῆος, -έος, dat. -ῆι, -σσεῖ, acc. -ῆα, -ῆ] kralj na Itaki; adi. Ὀδυσήιος 3.

Οἰδί-πους, ποδος [gen. tudi -πόδᾱο, -πόδᾱ, -πόδεω, acc. -ποδα, -πουν, -πόδαν, voc. -πους, -που] ὁ Ojdip, Lajev in Jokastin sin, tebanski kralj.

Οἰνεύς, έως, ὁ, ion. -ῆος kralj v Ajtoliji, Tidejev in Meleagrov oče.

Παλαμήδης, ους, ὁ kralj na Evboji, ki je bil po krivem zatožen veleizdaje in je bil kamenjan.