Franja

ἀρχιερατικός 3 (kar se tiče) velikega duhovnika, višjeduhovski; γένος velikoduhovski rod NT.

ἀ-σινής 2 (σίνομαι) 1. nepoškodovan, nedotaknjen, cel. 2. neškodljiv, miren. – adv. -νῶς brez škode, ὡς ἀσινέστατα kar najmanj škodujoč.

ἀσκητής, οῦ, ὁ (ἀσκέω) kdor se v čem uri, vadi, strokovnjak, τινός v čem, osobito rokoborec, atlet po poklicu; ἀσκητής εἰμι κακῶν κἀγαθῶν ἔργων vnet sem (skrbim) za vse, kar je lepo in dobro.

ἀσκητός 3 (ἀσκέω) 1. umetno narejen, skrbno izdelan, νῆμα tenek, tenko preden. 2. kar potrebuje vaje ali kar se da z vajo doseči ἀρετή.

ἀ-σπούδαστος 2 (σπουδάζω) poet. kar se ne sme delati, kar ni vredno prizadevanja, slab; σπουδάζω ἀσπούδαστα hitim z nesrečno vnemo, σπεύδω ἀσπούδαστα pečam se s stvarmi, s katerimi bi se ne smel.

ἀ-ταλαίπωρος 2 brez truda, malomaren, vnemaren, za kar se kdo ne briga.

ἅτε (neutr. pl. od ὅστε) kar; ion. at. adv. 1. kakor, kot, (ravno tako) kakor bi, kot bi. 2. kot dopolnilo pri part. izraža objektiven ali resničen vzrok: ker, ker pač, ker že.

ἄ-τῑμος 2 (τιμή) 1. a) nespoštovan, preziran, zaničevan, osramočen, brezpraven, pregnan; ὧν ἱκόμην nevreden onega, (ne da bi dobil), po kar sem prišel; z gen.: γερῶν časti oropan; b) o stvareh: nepošten, sramoten, nečasten, ἕδρα ἀτιμοτέρα manj častno mesto; ἀτιμότερός εἰμι sem manj ugleden, padam v vrednosti. 2. ep. necenjen, nekaznovan, brez povračila škode. – adv. ἀτίμως sramotno.

ἀ-τυχέω (ἀ-τυχής) [fut. ἀτυχήσω, pf. ἠτύχηκα] 1. zgrešim, ne dosežem (kar želim) τινός, nisem uslišan, prošnja se mi odbije παρά τινος; οὐκ ἀτυχῶ dobim. 2. nesrečen sem, imam nesrečo, ἔν τινι v čem; κτώμενος ἀτυχέω ne posreči se mi, pridobiti kaj; τὰ ἀτυχηθέντα slab (nesrečen) izid.

αὐθ-αίρετος 2 (αἱρέομαι) 1. radovoljen, po svoji volji izbran; θάνατος samomor; στρατηγός poveljnik, ki si je sam prisvojil poveljstvo. 2. iz lastne krivde, česar si je kdo sam kriv, kar si je kdo sam nakopal πημοναί, δουλεία.

αὔλειος 3 in 2 (αὐλή) kar spada k dvorišču ali hiši, dvoriščen, hišen, θύραι vrata na dvorišče, glavna vrata, οὖδος prag vrat, ki peljejo na dvorišče.

αὔλημα, ατος, τό (αὐλέω) kar se svira (igra) na piščal, pesem za piščal.

αὐλητικός 3 (αὐλητής) kar spada k sviranju na piščal, ἡ αὐλητική(sc. τέχνη) umetnost sviranja na piščal.

αὐτ-άγρετος 2 (ἀγρέω) 1. ep. kar je kdo sam (po svoji volji) izbral; εἰ εἴη αὐτάγρετα πάντα ko bi mogli sami vse (po svoji volji) izbrati. 2. poet. radovoljen, iz svoje volje.

αὐτό-γνωτος 2 (γιγνώσκω) poet. kar kdo sam od sebe sklene ali izvoli, svojevoljen, samovoljen, ὀργή lastna trma.

αὐτό-θεν adv. 1. kraj. z ravno istega mesta, odtod, odondod, od tukaj, ἐξ ἕδρης kar (koj) s svojih sedežev; pogosto = odondod, kjer se nahaja govornik. 2. časovno na mah, takoj. 3. brez ovinkov, naravnost; zato.

αὐτό-ματος 2 [Et. αὐτός + mn̥tos, lat. mens, mentis] 1. ki (se) sam premika ali deluje τρίποδες, iz lastnega nagiba, prostovoljno. 2. kar se samo od sebe vrši, nastane, sam od sebe, slučajen, naraven ἅλες, θάνατος; o rastlinah ki same od sebe rastejo, samorastel; ἐκ, ἀπὸ τοῦ αὐτομάτου slučajno, sam od sebe.

αὔτως, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).

ἀφ-αμαρτάνω ep. [aor. ἀφάμαρτον in ἀπήμβροτον] 1. zgrešim, ne zadenem, ne dosežem svojega namena τινός. 2. izgubim (kar sem imel).

ἀφ-ηγέομαι ion. ἀπ- 1. hodim naprej, grem pred kom, vodim, načelujem τινός; odhajam. 2. razlagam, pripovedujem; ion. τὸ ἀπηγημένον (kar je bilo) navedeno.