Franja

λιγύ-φωνος 2 ep. glasen, glasno kričeč ἅρπη.

μακρός 3 [Et. lat. macer, nem. mager (= prv. pom. dolg v primeri s širokostjo = tenek, suh)] [comp. μακρότερος, μάσσων, sup. μακρότατος, μήκιστος, adv. μήκιστα] 1. o prostoru: a) dolg, velik, visok, globok, silen, vitek; πλοῖον, ναῦς bojna ladja; dalek, oddaljen; μακροτέραν (ὁδόν) po daljši poti, ἐπὶ τὰ μακρότερα na dolgost, podolgoma, τὰ μακρότατα najbolj oddaljeni kraji; b) širok, prostran. 2. o času: dolg, dolgotrajen, obširen, μακρόν ἐστιν bilo bi preobširno (predolgotrajno), ἐέλδωρ želja, ki smo jo dolgo gojili. 3. adverb.: a) μακρόν, μακρά (βιβάς) z velikimi koraki, βοῶ glasno kričim, μακρὰ προσεύχομαι dolgo molim NT; b) διὰ μακροῦ daleč, od daleč; dolgo potem, οὐ διὰ μακροῦ ne dolgo (kmalu) potem, διὰ μακρῶν obširno; c) ἐπὶ μακρὸν πορεύομαι v dolgi vrsti, ὅσον (ἐπὶ) μακρότατον kar najdalje, ἐπὶ μακρότερον še več (bolj), ἐς τὰ μακρότατα kakor daleč je mogoče, προθυμέομαι trudim se na vso moč; d) μακρῷ pri komp. in sup. mnogo, daleko, kar; e) μακρῶς daleč, oddaljeno, obširno; μήκιστα naposled.

μέγας, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, največje dobro, glavne dolžnosti, največje nevarnosti; ὃ in τὸ μέγιστον kar je najglavnejše ali najvažnejše. 6. adv. μέγα, μεγάλα, comp. μεῖζον, sup. τὰ μέγιστα zelo, silno, vrlo, glasno, μέγα ὑπάρχει (ἐστί) τι εἴς τι zelo važno je, veliko pripomore kaj k čemu; μεγάλως, μεγαλωστί, comp. μειζόνως, ion. μεζόνως in μεῖζον, sup. μέγιστον velikansko, silno, mnogo; μέγας μεγαλωστί kakor je dolg in širok, zleknjen.

μηκῡ́νω (μῆκος) 1. trans. podaljšam, razširim, raztegnem, βοήν govorim glasno, kričim; λόγους obširno govorim o čem; πόλεμον zavlečem, zatezam. 2. intr. rastem NT.

ὀλολῡγή, ἡ (ὀλολύζω) 1. bolestno (glasno) kričanje, žalovanje, tuljenje, jok. 2. vriskanje.

ὀλολύζω [Et. lat. ululo, are. – Obl. fut. ὀλολύξομαι, aor. ὠλόλυξα, ep. ὀλόλυξα] glasno (bolestno) kričim, tulim, kličem (glasno) bogove, molim; tarnam, javkam NT; ukam, vriskam.

ὁμοκλάω ep. ὁμοκλέω ep. poet. [brez augm.; impf. ὁμόκλεον, 3 sg. ὁμόκλα, aor. ὁμόκλησα, iterat. ὁμοκλήσασκε] glasno kričim; kličem, za-, pokličem; pretim in psujem, grajam, oštevam, zmerjam; opominjam, vzpodbujam, zapovedujem.

ὁμο-κλή, ἡ ep. glasno klicanje, poziv, krik, vpitje, kričanje, skupna zapoved, grožnja, pretnja, graja.

ὀξυ-κώκῡτος 2 (κωκύω) poet. zelo (glasno) objokovan.

ὀξύς 3 (gl. ἀκαχμένος) 1. oster, šilast, koničast ξίφος, δόρυ, λίθος bodeč; strm κορυφή. 2. o bolečini: boleč, skeleč, bridek ἄχος, ὀδύναι, μελεδῶναι. 3. o glasu: jasen, glasen, zveneč φθόγγος, κωκύματα, ἀυτή. 4. o svetlobi: svetel, bliščeč αὐγή. 5. o okusu: kisel, grenek, rezek, trpek οἶνος. 6. θυμός: nagel, jezen, uren, hiter, silen, strasten, živahen, predrzen, bistroumen ἐπινοῆσαι. – adv. ὀξύ, ὀξέα, ὀξέως ostro, bistro, natančno δέρκομαι, ὁράω, glasno βοάω, hitro, strastno, iznenada, bistroumno.

ὀξύ-τονος 2 (τείνω) zelo napet; glasno šumeč (bučeč) πνεύματα; glasen, jasen, presunljiv γόος, ᾠδαί.

ὄρθιος 3 in 2 (ὀρθός) 1. navkreber ali v breg, strm ὁδός, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen γέρρα; ὥστε πάντας ὀρθίας στῆσαι τριχάς tako da so vsem stopili lasje pokoncu; τὸ ὄρθιον breg, strm vrh, pobočje, πρὸς ὄρθιον εἶμι (ἄγω) grem (peljem) navkreber, v breg, κατὰ τοῦ ὄρθίου strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, τὰ ὄρθια τὰ ἐς τὴν μεσόγαιαν φέροντα ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist νόμος, κηρύγματα, κωκύματα. – adv. ὄρθια glasno ἤυσε. 4. v vojaškem govoru; ὄρθιοι λόχοι podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, προσβάλλω ὀρθίοις λόχοις napadem s podolgastimi stotnijami, λόχους ὀρθίους ποιῶ, ἄγω(oppos. φάλαγξ bojni red s širokim čelom).

πολυ-ηχής 2 (ἠχέω) ep. zvočen, zvonek, šumen, bučen, glasno odmevajoč.

πολύ-φλοισβος 2 ep. glasno bobneč, močno šumeč.

προ-αγορεύω [fut. προερῶ, aor. προεῖπον, pf. προείρηκα, pass. pf. προ-είρημαι, aor. προὐρρήθην] 1. a) naprej povem, prorokujem; b) naprej napovem, sporočim, naznanim, naročim, pripovedujem; poprej odredim, ukrenem, določim, svetujem, opisujem. 2. govorim pred kom (glasno), javno govorim, razglašam, slovesno oznanim, dam razglasiti, javno ukazujem, ὑπὸ κήρυκος πόλεμον napovedujem, ξεινίην τινί imenujem koga gostoljuba; z nikalnico: prepovedujem.

προ-βοάω ep. poet. glasno kličem, kričim.

προ-εννέπω, προὐννέπω 1. prej povem. 2. javno povem, glasno zapovedujem, χαίρειν pozdravljam.

προ-κλαίω ion. poet. 1. trans. naprej objokujem τινά. 2. intr. glasno tarnam ali tožim.

προσ-βοάομαι med. ion. [aor. προσεβώσατο] (glasno) kličem k sebi τινά.

ῥόθιος 2, fem. ῥοθιάς ep. šumeč, kipeč, peneč se, τὸ ῥόθιον 1. kipenje (šumenje) valov. 2. glasno udarjanje z vesli.