Franja

ἀνα-καλέω, poet. ἀγκαλέω 1. act. a) glasno kličem, pozivljem; slavim πῦρ; zovem, nazivljem, imenujem εὐεργέτην; b) (po)kličem nazaj. 2. med. a) (po)kličem k sebi; θεούς na pomoč kličem, rotim; b) pokličem nazaj; σάλπιγγι dam trobiti na umik; c) pozovem pred sodišče; d) bodrim, osrčujem κύνας.

ἀνα-κάπτω ion. hlápam, hlastám po čem, požiram.

ἀνα-κεράννῡμι ep. (v tmezi) [aor. ep. ἀνα-κέρασσεν] po-, primešam, zmešam.

ἀνα-κηρῡ́σσω, at. -ττω javno razglašam, oznanjam (po glasniku).

ἀνακοπή, ἡ 1. odbijanje valov. 2. po povodnji zaostala voda.

ἀνα-μαιμάω ep. besnim, razsajam po τί.

ἀνά-παυλα, ἡ, ἀνά-παυμα, ατος, τό (ἀναπαύω), ἀνά-παυσις, εως, ἡ 1. odmor, oddih, odpočitek, κατ' ἀνα-παύλας po odmorih. 2. počivanje.

ἀνα-πνέω [inf. aor. ep. ἀμπνεῦσαι, imper. ἄμπνυε, aor. pass. ἀμπνύνθη, med. ἄμπνῡτο, oba z aktivnim pomenom] 1. oddahnem si, diham, vdihavam. 2. začnem zopet dihati, odpočijem se, popravim se, pridem do sape, oživim, ἐκ σέθεν po tebi.

ἀνα-πυνθάνομαι d. m. izprašujem, poizvedujem, dam kraj (po ogleduhih) preiskati; ταῦτα πραττόμενα zvem (da se kaj vrši ali namerava).

ἀνασταδόν ep. adv. po koncu stoječ.

ἀνα-στρέφω I. act. 1. trans. a) obračam, prevračam (voz); ὄρος premetavam, razrivam; b) pokličem, privedem, obrnem nazaj ἐξ Ἅιδου; ponavljam, δίκην obnovim; πόδα obračam, mudim se, bivam; c) izpreminjam, τοῦτο ἀνέστραπται to se je izpremenilo. 2. intr. obračam se, vračam se; ἐπὶ δόρυ krenem na desno. II. med. 1. obračam se, ustavljam se na begu. 2. nahajam se, bivam kje, klatim se po γαῖαν, živim kje; ἥλιος solnce kroži po nebu. 3. obnašam se, vedem se, nastopam ὡς δεσπότης.

ἀνδραγαθίζομαι (ἀνδραγαθέω) (po)kažem se moža, poštenjaka; sem pošten, vrl.

ἀνδρᾰ́-ποδον, τό (ἀνήρ, πούς t. j. del plena, ki hodi po človeških nogah) ep. [dat. pl. ἀνδραπόδεσσι] 1. suženj, rob, hlapec. 2. malopridnež, podlež.

ἀν-έκαθεν ion. adv. od zgoraj, od nekdaj, zdavnaj; τὸ ἀνέκαθεν glede na to, kar pride od zgoraj, po rojstvu.

ἀν-έραμαι d. p. [aor. ἀνηράσθην] začnem zopet ljubiti, iznova vzljubim, težim, hrepenim po, navdušujem se za ἀρετῆς.

ἀν-ερεθίζω 1. act. razvnemam, razdražujem. 2. pass. vnemam se, vnovič (zopet) hrepenim po čem, poganjam se za kaj.

ἀν-ερείπομαι d. m. ep. [aor. ἀνηρειψάμην] dvignem v zrak, ugrabim, odpeljem po zraku.

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἀνθ-ίστημι, ion. ἀντ-ίστημι [fut. ἀντιστήσω, -ομαι, aor. ἀντέστησα, ἀντέστην, ion. ἀντεστάθην, pl. ἀνθέστηκα] 1. act. nasproti postavljam; τρόπαιον tudi jaz postavim zmagovalno znamenje. 2. med. nasproti se postavljam, upiram se, borim se, protivim se τινί, πρός τινα; ὑπέρ τινος branim; o stvareh: ne izteče se komu kaj po godu, ἀντέστη αὐτῷ τὸ πρᾶγμα.

ἀν-ίστημι [fut. ἀναστήσω, poet. ἀνστήσω, aor. ἀνέστησα, imp. ἄνστησον, med. ἀνίσταμαι, fut. ἀναστήσομαι, aor. ἀνέστην, pf. ἀνέστηκα; ep. aor. du. ἀνστήτην, 3. pl. ἀνέσταν, inf. ἀνστήμεναι, pt. ἀνστάς; poet. imper. praes. ἀνίστω] I. trans. 1. act. a) (po koncu) postavim; vzdignem, τινὰ χειρός koga za roko, povzročim (rečem), da kdo vstane; b) iz-, preženem, pre-, izselim (prebivalce mesta), pre-, spodim (ptiča), splašim θηρία, razpodim, razpustim ἐκκλησίαν, ἀνιστάναι τινά iztirati koga iz skupščine (Il. I. 191); c) obudim νόσον, σπέρμα NT; vzbudim, prebudim (iz spanja), obudim (od smrti), vzpodbujam koga k čemu; dražim, podpihujem proti komu τινί; kličem pod orožje (vojake); d) postavim, (iznova) zgradim στήλην, πύργον. 2. pass. in aor. ἀνέστην pregnan sem od koga ὑπό τινος. 3. med. aor. ἀνεστησάμην gradim zase πόλιν. II. intr. 1. vstanem, vzdignem se, τοῖσι med njimi; λέξων nastopim kot govornik; τινί vzdignem se proti komu. 2. ἐκ νόσου ozdravim (-éti); NT vstanem od mrtvih. 3. o vojakih: vzdignem se, odpotujem, odpravim se, odrinem. 4. uprem se χώρα.