Franja

μέλω [fut. μελήσω itd.; nav. brezosebno: μέλει, fut. μελήσει, aor. ἐμέλησε, pf. μεμέληκε, adi. verb. μελητέον – ep. pr. inf. μελέμεν, impf. μέλε, fut. inf. μελησέμεν; pf. μέμηλε (s prez. pom.)] med. μέλομαι ep. poet. [imper. μελέσθω, fut. μελήσομαι, aor. ἐμελήθην, pf. μεμέλημαι, ep. pf. μέμβλεται, plpf. μέμβλετο] 1. sem predmet skrbi; a) povzročam skrb, skrbim koga, mar sem komu, brigam koga τινί, pristojim ὅτῳ κράτος μέλει, izročen, poverjen sem πολεμήϊα ἔργα; b) sem znan, δόλοισι πᾶσιν ἀνθρώποισι vsem ljudem po svojih zvijačah, Ἀργὼ πᾶσι μέλουσα vsem znana. 2. μέλει μοί τινος (τί, περί τινος) = μέλομαί τινος skrbim (brigam se) za kaj, oskrbujem, mislim na kaj, bavim se s čim, na tem (pri srcu) mi je, skrbi me kaj, mar mi je česa; veže se z inf., ὅτι, ὅπως, ὡς, μή, ἐάν, εἰ; ἐμοὶ τοῦτο μέλει, μή to me skrbi, da, bojim se, τὰ λοιπά μου μέλου skrbi zame zanaprej, αἷν μοι μελέσθαι za te mi skrbi, ἐμοὶ μέλει χορεῦσαι hoče se mi plesati, rad bi plesal, ἐμοὶ ταῦτα μελήσεται to bo moja skrb; μέλει μοι ποιοῦντι σμικρότατα to narediti mi le malo truda povzroča = to prav lahko naredim; τυγχάνει μοι μεμεληκὸς τοῦ ᾄσματος ravnokar sem se bavil s pesmijo; part. μέλον skrb, μέλον ἐστί μοι = μέλει μοι; μέλον γέ σοι ker ti je mar za to. – pt. pf. μεμηλώς misleč na, skrbeč za τινός.

μέν-τοι [Et. iz μεν + τοι, prim. καί-τοι, τοί-νυν; μεντἄν = μέντοι ἄν] členica, ki se redno zapostavlja. Rabi se 1. da se kaj zatrjuje: gotovo, zares, v resnici, seveda, kajpada, γένοιτο μεντἂν πᾶν seveda se utegne vse zgoditi; tako posebno v odgovorih. 2. nadaljuje govor: τοιαῦτα μέντοι καὶ σὺ προσφέρεις ἐμοί ravno tako stvar mi sedaj tudi ti ponujaš. 3. postavlja nasproti: pa seveda, toda; ἔπειτα μέντοι nato pa. 4. stoji v vprašalnih stavkih, kadar pričakujemo trdilen odgovor: οὐ σὺ μέντοι Ὁμήρου ἐπαινέτης εἶ; mar ti ne hvališ Homera? 5. zveze: καὶ μέντοι in vendar, in sicer, ἀλλὰ μέντοι pa zares, pa seveda; οὐ μέντοι … οὐδέ pa … niti, οὐ δὲ μέντοι pa tudi ne; γὲ μέντοι pač res.

μεσό-γαια, μεσόγεια ἡ (γῆ) notranja (srednja) dežela, εἶμι τὴν μεσόγαιαν šel bom v notranjost dežele.

Μεσσήνη, ἡ 1. pokrajina okrog Fer v Meseniji, Μεσσηνία, Μεσσηνὶς γῆ Mesenija, dežela v Peloponezu; preb. οἱ Mεσσήνιοι. 2. mesto na Siciliji.

μετ-αίχμιον, τό ion. (αἰχμή) kar leži v sredi med sulicami, prostor, razdalja med dvema vojskama; preporna mejna dežela, γῆ med nasprotnikoma ležeča zemlja.

Μηδία, ἡ Medija, Μηδίας τεἰχος medijski zid (zgrajen od babilonskih kraljev od Evfrata do Tigrisa za obrambo proti Medijcem); Μῆδοι, οἱ Medijci, tudi = Perzijani; Μηδικός 3 medijski, perzijski, ἡ Μηδική (γῆ) Medija.

Μηλίς, ίδος, ἡ (γῆ, χώρα) pokrajina v južni Tesaliji; Μηλιεῖς, έων, οἱ prebivalci; Μηλὶς λίμνη malijski zaliv; Μηλιάδες νύμφαι gorske in rečne vile Malijcev.

μήν¹ [Et. dor. μᾱ́ν, Hom. μέν, sor. μά] trdilna členica, ki se vedno zapostavlja: 1. zares, gotovo, pač, resnično, vendar, pak, vsekakor. 2. pogosto v zvezi z drugimi členicami: ἦ μήν da, zares, prav gotovo, ἄγε μήν nu, torej, ἄγε μήν πείρησαι, poskusi vendar, οὐ μήν zares (gotovo) ne; τί μήν kaj, zakaj neki, zakaj ne, πῶς μήν kako neki, οὐ μήν ἀλλά pri vsem tem pa, pa vendar, vendar le, vendar, ἀλλὰ μήν γε toda v resnici, da, zares, vsekakor pa, pa vendar, itak, καὶ μήν in vendar, in zares; često ugovarja ali samo nadaljuje začeto misel: dalje, celo.

μή-τι 1. a) nič, prav nič; b) nikar ne, nikakor ne. 2. veznik: morda vendar ne, ako morda; da (bi) le morda; μήτι γε (δή) kam li da (bi) = tem manj.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

οἰκέω [fut. οἰκήσω, aor. ᾤκησα itd.; fut. med. s pas. pomenom οἰκήσομαι; ion.vedno brez augmenta οἴκεον, οἴκησα, οἴκημαι, 3 pl. οἰκέαται; plpf. ᾠκήμην, aor. 3 pl. ep. ᾤκηθεν (= ᾠκήθησαν)] I. act. 1. intr. a) stanujem, prebivam, ležim, stojim πόλις, ἔν τινι (na) v čem, ἐπί τινι ob čem; aor. naselim se; b) gospodarim, vladam, živim, ὑπό τινι pod čigavo vlado, μετά τινος s kom; dobro (slabo) se počutim εὖ, καλῶς (κακῶς), dobro sem urejen πόλις. 2. trans. stanujem, prebivam v πλείστας τῶν νήσων; gospodarim, upravljam, vladam πόλιν, οἶκον. II. pass. 1. nastanjen (obljuden) sem, γῆν naseljen sem po, ležim, πόλις mesto je obljudeno, stoji, leži; ion. οἴκημαι prebivam, stanujem, νήσους na otokih; ἡ οἰκουμένη (sc. γῆ) od (Grkov) obljudena zemlja, vsa Grška, vesoljni svet (= orbis terrarum) NT, οἱ οἰκημένοι naseljenci. 2. upravljam se, oskrbujem se, vladam se. 3. naseljen sem, naselim se kje; ion. stanujem kje kot naselnik.

ὁπότε, ep. ὁππότε, ion. ὁκότε in ὁπόταν (= ὁπότε ἄν) korel. k πότε 1. časovno: kadar, tedaj ko, ko, bržko; kadarkoli; vsakikrat kadar; ἔστιν ὁπότε včasih, ὁπότε γε kadar pač. 2. pogojno: ako, če. 3. vzročno: ker, ker že, ὁπότε γε ker pač.

ὅς², ἥ, ὅ pron. rel. [Et. iz jos, jā, jo-d; strslov. i, ja, je, jego, jemu; slov. n-jega, n-jemu itd. – Obl. ion. vedno τό; gen. οὗ, ἧς, ep. ὅο, ὅου, ἕης; ion. τοῦ, τῆς, τοῦ; dat. pl. οἷς, αἷς, ep. οἷσιν, ᾗσι in ᾗς; ion. τοῖς, ταῖς; poleg tega ὅστε, ep. ὅτε, ἥτε, dor. ἅτε; nom. pl. n. ἅτε, acc. pl. fem. τάστε] kateri, katera, katero, ki, koji; posebno pomni: 1. ἔστιν ὅς marsikateri, εἰσὶν οἵ nekateri, οὐδεὶς ὃς οὐχί vsakdo. 2. οὗ kje, kdaj, ἀφ' οὗ, ἐξ οὗ odkar, potemko, ἐν ᾧ dokler, medtemko; εἰς ὅ, μέχρι οὗ dokler (ne), dotedaj, da; ἀνθ' οὗ, δι' ὅ zakaj, čemu; ἐφ' ᾧ pod pogojem, da. 3. včasih ima ὅς tudi drug pomen, in sicer a) finalen z ind. fut. ὅπλα κτῶνται, οἷς ἀμυνοῦνται τοὺς ἀδικοῦντας da bi ž njim odbili; b) kavzalen = ὅτι ker: θαυμαστὸν ποιεῖς, ὃς ἡμῖν οὐδὲν δίδως; c) konsekutiven, zlasti ako stoji v prejšnjem stavku οὕτως, τοσοῦτος itd.: οὐκ ἔστιν οὕτω μῶρος, ὃς θανεῖν ἐρᾷ; d) hipotetičen: βέλτερον ὃς φεύγων προφύγῃ κακὸν ἠὲ ἄλφη; νεμεσσῶμαί γε μὲν οὐδὲν κλαίειν, ὅς κε θάνῃσι; τῷ ἀνδρί, ὃν ἂν ἕλησθε, πείσομαι. 4. Attractio relativi. Oziralni zaimek se sklada v spolu in številu s svojo odnosnico, v sklonu pa se ravna po glagolu stavka, v katerem stoji. Pogosto pa, posebno tedaj, kadar bi stavkovni sklad zahteval pri oziralniku akuzativ, se more tudi v sklonu nasloniti na svojo odnosnico. Ako je odnosnica pron. demonstr., se izpusti. Odnosni samostalnik stopi pogosto v oziralni stavek: τῆς γενεῆς, ἧς Τρωῒ Zεὺς δῶκε; οὐδὲ σύμφωνα, οἷς (= τούτοις, ἅ) τὸ πρῶτον ἔλεγες; ὧν οἱ θεοί σοι ἔδωκαν ἀγαθῶν ἄξιος (= ἄξιος τῶν ἀγαθῶν, ἅ …); ξὺν ᾧπερ εἶχον οἰκετῶν πιστῷ μόνῳ (= σὺν τῷ πιστῷ, ὃν μόνον εἶχον πιστόν). Tuintam se pa obratno nasloni odnosnica na oziralnik: ἀνεῖλεν αὐτῷ θεοῖς οἷς ἔδει θύειν (= θεούς, οἷς ἔδει θύειν).

ὅσος 3 [Et. iz ὁτjο-ς, kor. jo-, gl. ὅς] ep. poet. tudi ὅσσος, ὅσσος τε, ep. ὁσσάτιος, korel. k τόσος, τοσοῦτος; tako velik (dolg, daleč, tolik), kakor; kolikršen: 1. τοσοῦτος, ὅσος = lat. tantus … quantus tolikšen kakor, τοσοῦτοί ἐσμεν, ὅσοι νῦν συνεληλύθατε toliko nas je, kolikor se vas je sedaj sešlo; pl. vsi, ki; vse, kar; ὅσοι μὲν … οἳ δέ vsi ki … ti pa; ὅσος τις kolikršen pač, ὅσοί τινές εἰσιν kolikor jih je, v kolikršnem številu pač, ὅση μὴ ἱερὰ (χώρα) kolikor je neposvečene zemlje. – pri sup. kar: ὅσας πλείστας (ἐδύνατο) kar največ; tudi brez δύνασθαι; ἀμήχανος ὅσος neizmerno (čudo) velik, θαυμαστὸς ὅσος (mirum quantum) čudovito velik; ἄφθονοι ὅσοι v obilici. 2. v zavisnem vprašanju: ὁρᾷς, ὅση ἡ θεῶν ἰσχύς ἐστιν. 3. v vzkliku: εἰς ὅσον κλύδωνα συμφορᾶς ἐλήλυθεν v kako veliko nesrečo je zabredel! 4. brez glagola: ὅσαι ἡμέραι vsak dan, ὅσα ἔτη (ἐστίν) kolikor je let, vsako leto. 5. z inf. (za τοσοῦτος) = ὥστε: τὸ θεῖον τοσαύτην ἔχει τὴν σοφίαν, ὅσην πάντα εἰδέναι. Ἐλείπετο τῆς νυκτός, ὅσον σκοταίους διελθεῖν. 6. adverb. a) ὅσῳ (za)kolikor, čim; ὅσῳ … τοσούτῳ kolikor … toliko = tanto … quanto (s kompar. in brez kompar.), ἐν ὅσῳ medtemko, dokler, ἐφ' ὅσον v kolikor, pri komp.: čim; καθ' ὅσον μή razen da; b) ὅσ(σ)ον, ὅσατε, ὅσσον τε kolikor, kolikor daleč, tako silno, kakor, v kolikor, ὅσον τάχιστα (τάχος) kar najhitreje, čimprej, ὅσον οὔπω, οὐδέπω skoraj že, kmalu, μικρὸν ὅσον ὅσον le še nekaj malega (malo časa) NT, ὅσα δή kolikorkoli, karkoli, ὅσον μόνον samo, le (tako daleč, kakor), ὅσον οὐ skoraj, malodane, ὅσα πρὸς τοὺς θεούς kar se tiče bogov, ὅσον ἐπ' αὐτῷ kolikor je to od njega odvisno (v njegovi moči), ὅσον ἐδέεο dokler si prosil; c) pred števniki in določili mere: (ὅσα γε, ὅσαπερ) nekako, približno, okoli; d) pri komp. za kolikor, ὅσον τε toliko da, dosti, da, kolikor.

ὅτε¹ [Et. iz jo – (gl. ὅς) + τε], ep. tudi ὅ-τε τε 1. časovni veznik: a) z ind. kadar, ko, tedaj ko, medtem ko, ἔστιν ὅτε včasih, čestokrat:; b) z opt. izraža dejanje, ki se ponavlja: kadarkoli, vsakokrat, kadar ὅτε μιν γλυκὺς ὕπνος ἱκάνοι, ὅτε θυμὸς ἀνώγει; c) kondicionalno ὅτε μή = εἰ μή ako ne, razen če, če ne morda οὐκ ἂν ἆσσον ἱκοίμην, ὅτε μὴ αὐτός γε κελεύοι, οὐδὲν ἄλλο ὅτε μή samo; d) πρίν γ' ὅτε prej nego, ὅτε πέρ τε kadar ravno, ὅτε περ tudi kadar (če), ἕως ὅτε, εἰς ὅτε dotlej, da, toliko časa, da; e) včasih (za glagoli μέμνημαι, ἀκούω, οἶδα itd.) = ὅτι da, ἦ οὐ μέμνῃ, ὅτε τ' ἐκρέμω ὑψόθεν ali se ne spominjaš (časa, ko), da si visel. 2. vzročno: ker, ὅτε δή ker pač.

οὐ, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μή tudi namesto imperativa: οὐ μὴ δυσμενὴς ἔσει φίλοις ne bodi sovražen, οὐ μὴ ξεγείρεις ne vzbujaj ga; b) οὐχ ὅπως, οὐχ ὅτι – ἀλλὰ καὶ (οὐδέ) = οὐ λέγω, οὐκ ἐρῶ ὅπως, ὅτι ne samo (ne) … ampak tudi (niti), οὐχ ὅτι παίζει (Protag. 336. d) = οὐ λέγω, ὅτι nočem trditi, da = vkljub temu da, dasi. 4. ojačuje se zlasti z: a) μήν: οὐ μήν gotovo ne, vendar ne, zares ne, οὐ μὴν οὐδέ da niti ne, οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, pa vendar, toda, vkljub temu; b) γάρ: οὐ γὰρ οὖν gotovo ne, οὐ γὰρ τοι, οὐ γὰρ δήπου kajti (pač) vendar ne; οὐ γὰρ (v odgovoru) seveda ne, οὐ γὰρ ἀλλά gl. γάρ; c) μέντοι α.) gotovo ne; β.) toda vendar ne οὐ μέντοι ἱκανῶς γε; γ.) (v vpraš. stavkih: ali res ne? οὐκ ἔλεγες μέντοι σύ ali (zares) nisi rekel?; δ.) μόνον οὐ, ὅσον οὐκ ἤδη malodane, skoraj, οὐ πάνυ (πάντως, πάμπαν) nikakor ne, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, οὐκ ὥσπερ nasproti.

οὐ-δέ veznik 1. ne pa, pa ne. 2. in ne, tudi ne, niti, οὐδὲ τε in tudi ne, οὐδὲ γάρ kajti tudi ne, οὐδἐ γὰρ οὐδέ kajti nikakor ne, nikoli, οὐ μὴν οὐδέ pa tudi ne, ἀλλ' οὐδέ (πειράσομαι) tega celo še poskušal ne bom, (ἀλλ') οὐδ' ὥς (pa) tudi tako ne, vkljub temu ne, οὐδέ γε, οὐδέ γ' αὖ ravno tako malo (tudi), οὐδὲ μήν (μέν) gotovo tudi ne, οὐδὲ εἷς niti eden.

πάνυ adv. (πᾶς) 1. zelo, povsem, popolnoma, docela, vseskozi, vsekako; ὁ πάνυ odličen, slaven, splošno znan, ὁ πάνυ Περικλῆς veliki P.; οὐ πάνυ ne posebno, ne ravno; οὐ πάνυ τι nikakor ne (posebno). 2. v odgovoru: seveda, kajpada, da, zares, gotovo, brez dvoma πάνυ γε, καὶ πάνυ γε.

παρα-θαλασσίδιος 2 παρα-θαλάσσιος 3 pri (ob) morju ležeč (stanujoč), primorski, ἡ primorje (γῆ).

πάρ-ειμι¹ (εἰμί) [ep. praes. ind. 3 pl. παρέασι, inf. παρ-έμμεναι, impf. 3 pl. πάρεσαν, fut. παρέσσομαι, ion. praes. pt. παρεώνπάρα, πάρ = πάρεστι, πάρεισιν] 1. a) sem zraven, sem navzoč ali prisoten τινί, παρά τινι pri kom, ἔν τινι, ἐπί τινι pri (v) čem; b) nahajam se, bivam, mudim se pri kom; c) stojim ob strani, pomagam τινί; d) udeležujem se česa, μάχῃ sem v bitki. 2. a) prišel sem, dospel sem zraven τινί, πρός τινα, ἔν τινι, εἰς in ἐπί τι, ἐν δαίτῃσι, εἰς Σάρδεις; ἐπὶ τὸ βῆμα nastopim na govorniškem odru; b) sem na ponudbo, na izbiro, pri rokah, na razpolago, vršim se ἱερά συμβουλή, služim komu, sem v oblasti koga; ὅση δύναμίς γε πάρεστι kolikor morem, οἱ παρόντες podložniki, navzoči, zbrani, svedoki; c) τὸ παρόν, τὰ παρόντα sedaj, sedanjost, sedanji položaj, sedanje razmere; zaloga, premoženje; ἐν τῷ παρόντι v sedanjem času (položaju), za sedaj, ἐκ τῶν παρόντων sedanjim razmeram primerno, ἐς in πρὸς τὸ παρόν sedaj, v teh razmerah. 3. impers. πάρεστι, παρῆν, πάρα, πάρ mogoče je, sme se, dovoljeno je, morem, παρέσεταί τί τινι prejel bo; pt. παρόν ker je mogoče ali dovoljeno, ker morem.