-
ἀν-αρμοστία, ἡ neskladnost, nesoglasje, disharmonija.
-
ἀν-άρμοστος 2 (ἁρμόζω) neskladen, nesoglasen, neprimeren, neprijeten.
-
ἀν-αρπάζω [aor. ἀνήρπασα, pt. ep. -αρπά-ξας] 1. act. u-, pograbim, popadem ὅπλα; izderem, poberem, ἔγχος; iztrgam, plenim, odvedem, μάχης ἄπο iz boja. 2. med. vlečem s seboj, odnesem s seboj, razrušim, uničim; poteptam.
-
ἀν-αρπαστός 2 ugrabljen, uplenjen, odpeljan; ἀ. γίγνομαι πρός τινα odpeljejo me h komu kot sužnja.
-
ἀν-άρσιος 2 in 3 (ἀραρίσκω) ep. ion. poet. 1. nasproten, sovražen, nenaklonjen, δυσμενέες καὶ ἀνάρσιοι smrtni sovražniki. 2. neprijeten, zoprn, mrzek, nadležen.
-
ἀν-αρτάω 1. act. obešam; pass. sem od koga odvisen. 2. med. navežem koga na se, pridobim ga, podvržem si koga. 3. ion. ἀναρτέομαι bavim, pečam se s čim, snujem, pripravljam se na; ἀνάρτημαι prevzel sem nalogo, sklenil sem kaj storiti, z inf.
-
ἀν-άρτιος 2 neenak, lih.
-
ἀν-αρχία, ἡ kjer ni vladarja (poveljnika), kjer ga ne ubogajo, brezvladje, nered, zmešnjava, anarhija, ἀναρχίης ἐούσης brez vrhovnega vodstva.
-
ἀν-άσκητος 2 (ἀσκέω) neizvežban, neizurjen za, proti, πρός τι.
-
ἀν-ᾴσσω = ἀν-αΐσσω.
-
ἀν-ᾱτεί gl. ἄν-ατος.
-
ἀν-ατί gl. ἄν-ατος.
-
ἄν-ᾱτος (ἄτη) poet. nepoškodovan, brez škode; nekaznovan, brez kazni. – adv. ἀνατί, -τεί.
-
ἀν-αύδητος 2, dor. ἀν-αύδατος in ep. in poet. ἄν-αυδος 1. brez glasu, nem, molčeč, skriven, tajen. 2. neizrečen, grozen, strašen.
-
ἀν-αφαίρετος 2 (ἀφ-αιρέω) kar se ne da odvzeti ali ugrabiti.
-
ἀν-ᾰφής 2 (ἅπτω) ki se ne da prijeti, netelesen, mehek.
-
ἄν-διχα adv. (ἀνά, δίχα) na dvoje, narazen, vsaksebi.
-
ἀν-δύομαι dor. ep. = ἀνα-δύομαι.
-
ἀν-έβραχε gl. ἀνα-βραχεῖν.
-
ἀν-έβωσε ion. = ἀν-εβόησε.