-
πάππος, ὁ poet. stari oče, ded.
-
πατήρ, ὁ [Et. idevr. petér-, lat. pater, Ju-piter, nem. Vater (stvn. fater); sor. lat. patruus, očetov brat, nem. Vetter. – Obl. πατρός, πατρί, πατέρα, πάτερ, πατέρες, πατέρων, πατράσι, πατέρας, ep. gen. πατέρος, dat. πατέρι, gen. pl. πατρῶν]. 1. oče, praded, prednik, začetnik rodu. 2. ustanovitelj, stvarnik, začetnik.
-
πατρώιος, πατρῷος 3 in 2 1. očeten, očetovski, očinski. 2. po očetu podedovan, starodaven, τὰ πατρῷα očetovo premoženje, dedščina po očetu, θεοί očinski, domači, državni bogovi, φόνος umor očeta, ὅρκια očetu pod prisego dana obljuba, πήματα muke, ki jih trpi oče.
-
πενθερός, ὁ [Et. iz kor. bhendh, nem. binden, gl. πεῖσμα] ženin oče, tast, sorodnik NT.
-
Πηλεύς, έως, ion. ῆος, έος, ὁ kralj Mirmidoncev, Tetidin soprog, Ahilejev oče; Πηλείδης, ep. Πηληιάδης, αο, εω in Πηλείων, ωνος, Pelejevič = Abilej; adi. Πηλήιος 3 ion.; adv. Πηλειωνάδε k Pelejevemu sinu.
-
Ποίᾱς, αντος, ὁ Filoktetov oče; adi. Ποιάντιος 3.
-
Πολύ-δωρος, ὁ tebanski kralj, Labdakov oče.
-
Προ-μηθεύς, έως, ὁ Japetov in Klimenin sin, Devkalionov oče.
-
Σθένε-λος, ὁ 1. Diomedov voznik. 2. Perzejev in Andromedin sin, Evristejev oče.
-
Σῑ́συφος, ὁ 1. Ajolov sin, Glavkov oče, po drugi pripovedki tudi oče Odisejev, ki se zato imenuje Σισυφίδης, ου, ὁ; Sizif, zelo prekanjen človek, je ustanovil Efiro = Korint. 2. priimek Derkilidov.
-
Σκότος, ὁ oče Evmenid.
-
σός, σή, σόν [Et. iz τϝο-ς, τϝᾱ-, lat. tuus, tvoj, gl. σύ. – Obl. ep. gen. masc. σοῖο, pl. fem. σέων, ep. tudi τεός]. 1. tvoj. 2. a) ὁ σός tvoj sin (oče, soprog); b) ἡ σή tvoja žena; c) τὸ σόν, τὰ σά tvoja stvar, reč, korist, dolžnost, položaj, imetje. 3. obi. σὴ ποθή želja, hrepenenje po tebi.
-
στέγ-αρχος, ὁ (στέγη, ἄρχω) ion. gospodar, hišni oče.
-
Στρόφιος, ὁ 1. Skamandrijev oče. 2. Piladov oče, kralj v Fokidi.
-
συν-έχω [gl. ἔχω; ep. impf. σύνεχον, pf. συνόχωκα] I. act. 1. trans. a) skupaj držim δύναμιν, vežem τὰ ὀστᾶ, obdajam, oklepam κίων οὐρανία, ὦτα zatisnem ušesa NT; b) obdržim (imam) pod orožjem στράτευμα, imam v redu, krotim, brzdam εἰρεσίας, držim trdno (ujetega) NT; c) priganjam, izpodbujam ἀγάπη τινά NT; d) stiskam ὄχλος NT; e) obdržim, ohranim, obvarujem μέλαθρον, κόσμον, δώματα; subst. τὸ συνέχον glavna stvar, družilna vez. 2. intr. ep. vežem se, skupaj se držim ὀχῆες; pf. συνοχωκὼς ἐπί τι zožen proti čemu. II. pass. 1. vkup se držim, sem tesno zvezan, držim se česa, τροχοί obtičim. 2. kroti (stiska) me kdo, πατρὶ συνέχομαι oče me strahuje; pos. muči (stiska, tare) me kaj, νόσῳ sem bolan, φόβῳ bojim se, strah me je, δίψῃ sem žejen, πυρετῷ muči me mrzlica, αἰχμῇσι napadajo me s sulicami, ἐκ τῶν δύο συνέχομαι dve čuvstvi gospodujeta nad menoj NT; πῶς συνέχομαι kako bridko mi je NT. 3. imam opraviti s čim, (resno) se bavim s čim τινί, ἔν τινι, τῷ λόγῳ (neprestano) trdim NT.
-
Ταλαός, ὁ eden izmed Argonavtov iz Argov, Adrastov oče (gl. Ταλαϊονίδης).
-
Τάνταλος, ὁ [Et. po dissim. iz ταλ-ταλ-, gl. τάλαντον] Zevsov sin, bogat kralj v Frigiji in ljubljenec bogov; bil je oče Pelopov in Niobin; potomci njegovi so se zvali οἱ Τανταλίδαι.
-
Τελαμών, ῶνος, ὁ kralj na Salamini, oče Ajantov in Tevkrov; Τελαμωνιάδης, ου, ὁ = Ajant; adi. Τελαμώνιος 3.
-
τέττα ep. [Et. lat. tata, oče (v otroč. gov.), slov. teta] očka.
-
τίκτω [Et. iz τίτκω (τι-τεκω), nem. Degen (prvotno: fant), gršk. τόκος, τέκνον. – Obl. fut. τέξω, -ομαι, aor. ἔτεκον, pf. τέτοκα, pass. aor. ἐτέχθην; ep. impf. τίκτον, aor. τέκον, inf. τεκέειν, med. (ἐ) τεκόμην]. 1. act. rodim, porodim, ἡ τεκοῦσα, τίκτουσα mati, ὁ τεκών oče, οἱ τεκόντες roditelji, starši; o živalih: skotim, storim, ožrebim se, povržem, ὠά nesem jajca; pren. rodim, povzročujem, napravljam τί. 2. med. poet. = act.