-
ἀσχολέομαι (ἄ-σχολος) ukvarjam se, bavim se, pečam se s čim, delam, oviran sem, nimam česa περί τι.
-
ἀταξία, ἡ (ἄ-τακτος) nered(nost), neposlušnost, nepokorščina.
-
ἄτη (ᾱ) ἡ [Et. iz ἀϝά-τᾱ, kor. awa, poškodovati, gl. ἀάω] 1. nesreča, kazen, poguba, nezgoda; o ljudeh: pogubonosen, nesrečen. 2. zaslepljenost, omama, omotica, zmotnjava. 3. greh, krivda, zločin. 4. pooseb. Ἄτη boginja nesreče.
-
ἀτῑμάζω (ἄ-τιμος) [impf. iter. ἀτιμάζεσκον] 1. ne spoštujem, preziram, zaničujem, oskrunjam, sramotim, ponižujem πόλιν; pt. ἀτιμάζοντες brez strahu. 2. (raz)žalim, smatram za nevrednega τινά τινος; z inf. ne smatram za vredno, nočem (kaj storiti).
-
ἀτλητέω (ἄ-τλητος) poet. ne morem prenašati, pt. ogorčen, razkačen.
-
ἀτρέκεια, ἡ -είη ion. -ηΐη (ἀ-τρεκής) zanesljivost, natančnost, popolna resnica, pravi razvitek kake stvari, ἀ. ἔργου ἐξελέγχω pripovedujem, kako se je v resnici vse godilo.
-
ἀτρεμία, ἡ (ἀ-τρεμής) nepremičnost, mir, ἀτρεμίαν ἔχω mirujem.
-
αὐδή, ἡ [Et. iz ἀ-υδη, slov. o-vadi-ti] ep. poet. 1. glas, govor, beseda. 2. a) govorica, vest, poročilo, ἔργων o tvojih delih; b) prorokba, odgovor.
-
αὐίαχος 2 [Et. ἀ cop. + ϝιαχή, gl. ἰαχή] ep. skupno, glasno kričeč.
-
ἄφαρκτος = ἄ-φρακτος.
-
ἀφέλεια, ἡ [Et. ἀ priv., φελλεύς skalnat, kamenit svet] preprostost.
-
ἀφθορία, ἡ (ἄ-φθορος, φθείρω) čistost.
-
ἀφιλία, ἡ (ἄ-φιλος) kjer ni prijateljev, pomanjkanje prijateljev, osamelost.
-
ἀφορία, ἡ (ἄ-φορος) nerodovitnost.
-
ἀφραδέω (ἀ-φραδής) ep. sem nepremišljen, nespameten, ravnam (govorim) nepremišljeno.
-
ἀφραδίη, ἡ (ἀ-φραδής) ep. neizkušenost, neznanje, nespamet, nepazljivost, τινός v čem.
-
ἀφραίνω (ἄ-φρων) ep. sem nespameten, neumen.
-
ἀφρονέω (ἄ-φρων) ep. sem nespameten, neumen.
-
ἀφροσύνη, ἡ (ἄ-φρων) 1. nepremišljenost, nespamet; pl. neumno početje. 2. nezavednost (v pijanosti).
-
ἀφυλακτέω 2 (ἀ-φύλακτος) sem brezskrben, ne pazim na kaj τινός.