-
ἀπορέω (ἄ-πορος) 1. act. a) sem brez izhoda, ne vem izhoda, sem v zadregi, v negotovosti, omahujem, ne vem, ne znam si pomagati; τινί, περί τινος, πρός, εἴς τι, z acc. (ozira) τὴν ἔλασιν, ταῦτα glede na to; pogosto s sledecim zavisnim vprašanjem: ἀπορῶ, ὅτι λέξω ne vem, kaj naj rečem; b) sem brez (sredstev) pripomočkov, sem v stiski, trpim pomanjkanje, nimam česa τινός. 2. med. pridem v zadrego, sem v zadregi zaradi česa ἀπό τινος, τάδε.
-
ἀπορία, ἡ (ἄ-πορος) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; τοῦ μὴ ἡσυχάζειν nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvom(ljivost); težkoča.
-
ἀπρομήθεια, ἡ (ἀ-προμηθής) nepremišljenost, neprevidnost.
-
ἀργύρεος 3, skrč. ἀργυροῦς, ᾶ, οῦν (ἄργυρος) srebrn, posrebren, s srebrom okovan, μέταλλα srebrni rudniki.
-
ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).
-
ἀρρωστέω (ἄ-ρρωστος) sem slab, bolan, bolehen.
-
Ἀρτούχας, α, ὁ poveljnik pri Artakserksu.
-
ἀσάφεια, ἡ (ἀ-σαφής) nejasnost, nerazločnost, negotovost.
-
ἀσέβεια, ἡ (ἀ-σεβής) 1. brezbožnost, nevernost NT. 2. hudodelstvo, zločin.
-
ἀσεβέω (ἀ-σεβής) ravnam brezbožno, sem brezbožen, grešim εἰς, περί τινα, εἴς τι; pass. ἀσεβοῦμαι greši se proti meni, ἠσεβημένος oskrunjen.
-
ἀσελγαίνω (ἀ-σελγής) sem razbrzdan, razuzdan, samopašen, nasladen, drzno se obnašam.
-
ἀσέλγεια, ἡ (ἀ-σελγής) razuzdanost, nesramežljivost, razkošnost, prevzetnost NT.
-
ἀσθένεια, ἡ, ion. -είη in -ίη, (ἀ-σθενής) slabost, bolehavost, onemoglost, bolezen; τοῦ βίου uboštvo, revščina.
-
ἀσθενέω (ἀ-σθενής) 1. sem slab(oten), bolan, boleham; aor. zbolel sem. 2. sem brez moči, veljave, reven.
-
ἀσθενόω (ἀ-σθενής) (o)slabim (-iti) τινά.
-
ἀσῑτέω (ἄ-σῑτος) ne jem, postim se.
-
ἀσπάζομαι d. m. [Et. najbrže iz ἀ(n̥) + seqv- (gl. ἄνθρωπος) "nagovoriti koga"] 1. prijazno sprejemam, pozdravljam, objemam, poljubujem, poslavljam se τινά, χερσί podajam roko v pozdrav. 2. božam, dobrikam se, laskam se, ljubim, spoštujem, želim komu vse dobro.
-
ἀσυνεσία, ἡ (ἀ-σύνετος) nespamet, neumnost.
-
ἀσφάλεια, ἡ, ion. -είη (ἀ-σφαλής) 1. kjer se trdno ali varno stoji, trdnost, zanesljivost, nezmotljivost, gotovost, resnica NT; ἀσφαλείᾳ τήνδ' ἀνόρθωσον πόλιν dvigni mesto, tako da bo trdno stalo. 2. varnost, varno spremstvo, prosti odhod δίδωμι, παρέχομαι, παρέχω. 3. pren. a) λόγου pravo postopanje pri dokazovanju, razvidnost dokaza; b) opreznost, previdnost (Plut. Per. 18).
-
ἀσχημονέω (ἀ-σχήμων) vedem se nedostojno (nespodobno); zgodi se mi kaj nespodobnega, trpim sramoto, sramotno je za me NT.