Franja

κελαι-νεφής 2 (κελαινός, νέφος) ep. temnooblačen, s temnimi oblaki (pokrit), temen, črn.

κελαινός 3 (gl. κηλίς) ep. poet. temen, črn; pren. poguben ξίφος, s smrtno senco zastrt βλέφαρα.

κενός 3, ep. ion. κεινός, ep. κενεός [Et. pri Hom. κενεός (iz κενεϝός), idevr. k'en-. – comp. at. κενότερος]. 1. a) prazen, votel, τὸ κενόν prazen prostor, praznina; b) brez česa (brez ljudi, brez posadke), izmrl, τινός oropan česa, λέαινα zapuščena, ἥκεις γὰρ οὐ κενή ne prihajaš prazna (= brez vzroka); c) utrujen, upehan. 2. prazen, ničev, puhel, neosnovan, neutemeljen, neizvršen, brezuspešen, κενεὸς νέομαι vračam se s praznimi rokami, brez uspeha; εἰς κενόν zaman, zastonj, brez koristi, διὰ κενῆς zastonj, brez vzroka.

κέντρον, τό (κεντέω) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, ostnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) ἐμοῦ hrepenenje po meni. 3. središče (centrum).

κέρας, τό [Et. idevr. k'er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hirn, gl. κάρα –. – gen. κέρατος, κέρως, dat. κέρατι, κέρᾳ; pl. nom. κέρατα, κέρᾱ, gen. κεράτων, dat. κέρᾰσι; ep. κέραος, κέραι, pl. κεράων, κέρᾱσι in κερᾰ́εσσι; ion. κέρεος, κέρεϊ, κέρεα, κερέων]. 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b) kodri, kita, κέραι ἀγλαέ ki se ponašaš s svojimi kitami (Il. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; d) vrh gore τοῦ ὄρους; e) krilo vojske, ἔξω τοῦ κέρως izvun krila, κατὰ κέρας, ἐπὶ κέρας, ἐπὶ κέρως v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo ἀνάγω, ἐκπλέω, πορεύομαι, ἄγω (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: ἐπὶ φάλαγγος), κατὰ κέρας ἐπιτίθεμαι, προσβάλλω, συμπίπτω napadem od strani, z boka, na krilu; f) prednja vojska, prednja straža Ksen. An. VI, 5, 5.

κεραυνόω (κεραυνός) zadenem, ubijem, omamim s strelo.

κηδεύω (κῆδος) 1. trans. a) skrbim za πόλιν, strežem komu, negujem; žalujem po kom, pokopavam, κηδευθεὶς ἐν ξέναισι χερσί od tujih rok pokopan; b) omožim, oženim, οἱ κηδεύσαντες tast in tašča, sveker, svekrva. 2. intr. stopim s kom v svaštvo, τοῦτο λέχος (acc. ozira): oženim se s to ženo.

κηραίνω (κῆρ) poet. sem v skrbeh, τάδε mučim srce s tem.

κιθαρῳδική, ἡ citranje s petjem.

κιστο-φόρος, ἡ (φέρω) nosilec skrinje (s sveto, Bakhu in Demetri posvečeno posodo).

κιχάνω in med., κιγχάνω ep. poet. [Et. iz κιχάνϝω. – Obl. fut. κιχήσομαι, aor. κιχήσατο, cj. κιχήσομαι, aor. 2 ἔκιχον, cj. κίχω, 3 sg. ep. κίχῃσι, opt. κίχοιμι, kor. aor. ἐκίχην, κίχης (-εις), du. κιχήτην, pl. κίχημεν, cj. κιχήω, -ήομεν (-είω, -είομεν), opt. κιχείην, inf. κιχῆναι, -ήμεναι, pt. κιχείς, κιχήμενος]. 1. dosežem, dohitim, dospem do koga τινά, νῆα, χῶρον, βέλος κιχήμενον ki ga je hotela zadeti; pren. νῦν με μοῖρα κιχάνει, τέλος θανάτοιο κιχήμενον; ποσί dohitim v teku, δουρί dosežem s kopjem, ἄστυ osvojim si. 2. naletim na koga, dobim, najdem τινὰ παρὰ νηυσί, τινὸς ἐμψύχου.

κλαγγη-δόν adv. ep. z vikom, s krikom.

κλείω¹, ion. κληίω, at. κλῄω [Et. iz κλεέω, lat. claudo, ere, clavis; slov. ključ, sključiti, nem. Schlüssel (stvn. sluzzil), schließen (stvn. sliozan; "sl" iz "skl"), gršk. κλείς, acc. κλεῖν iz κλῆιν, κλᾱϝι-ν = lat. clāvis. – Obl. fut. κλείσω, aor. ἔκλεισα, pass. pf. κέκλει(σ)μαι, aor. ἐκλείσθην]. 1. zaklepam, zapiram θύρας, πύλας, zapahnem ὀχῆας; pren. τὰ σπλάγχνα ἀπό τινος zapiram srce pred kom NT. 2. zaprem, zagradim λιμένας. 3. obkolim, obdam.

κλῆρος, ὁ [Et. iz qlāro-s, od κλάω, prv. pom.: kos, del(ež)] 1. žreb, κλήρῳ ἔλαχον dobil sem po žrebu, izžrebal sem, κλήροις πάλλω po žrebu razvrstim. 2. žrebanje. 3. žreb s pomenljivim znamenjem. 4. izžreban delež, del zemljišča, dediščina NT, posest, njiva.

κλῖμαξ, ακος, ἡ (κλίνω) 1. lestva, stopnice, stopnjema se dvigajoči griči; Βραυρώνιαι Bravronski griči, kjer je imela Artemida svoje svetišče. 2. lestvica, s katere so napadali ladje ali vozove. 3. objem, spoprijem (pri borjenju, kjer se je nasprotniku med spoprijemom podstavila noga).

κλῑ́νω [Et. iz κλίνjω, lat. clino, are, nem. lehnen (intr.) iz stvn. hlinen; lehnen (trans.) iz stvn. hleinan, Leiter (stvn. hleitara, "prislonjena"). – Obl. fut. κλινῶ, aor. ἔκλῑνα, pf. κέκλῐκα, pass. pf. κέκλῐμαι, aor. ἐκλίθην in ἐκλίνην, fut. κλιθήσομαι in κλινήσομαι, ep. pf. pass. 3 pl. κεκλίαται, aor. pass. (ἐ)κλίνθην]. I. 1. trans. a) nagnem, upognem, τάλαντα nagnem tehtnico (tako, da ena skledica pade), μάχην dajem bitki drugo smer, obrnem, πρόσωπον povešam obraz NT, πόδα obrnem, naravnam korak, grem ἔξω τινός, ὄσσε πάλιν obračam nazaj, κλῇθρα ἐκ πυθμένων izderem iz, odprem; pos. potisnem nazaj, zapodim v beg Τρῶας; ἅπαντα τἀνθρώπεια poderem, παρεμβολάς odbijam napade NT; b) naslonim, prislonim, položim ποτὶ ζυγὸν, πρός τι, σάκε' ὤμοισιν. 2. intr. a) nagibam se, ἡμέρα κλίνει dan se nagiba NT, ἐπὶ τὸ χεῖρον poslabšam se; b) uležem se (k mizi). II. pass. 1. naslanjam se, opiram se, τινί, πρός τινι, na kaj, πρὸς κόλπον stisnem se k. 2. a) nagnem se (na stran), pripognem se, uklonim se, κάρη ἑτέρωσε ἐκλίνθη glava se je povesila, παρὲξ ὁδοῦ ἐν νεκύεσσιν zavijem (krenem) s pota med mrtvece; b) nagnem se, rušim se, poderem se τεῖχος; c) uležem se, padem na tla φύλλα κεκλιμένα; pf. ležim, sem, bivam, stanujem, počivam λίμνῃ, ῥηγμῖνι θαλάσσης, δισσαῖσιν ἀπείροις. III. med. naslanjam se σταθμῷ, ležim na čem τινί, ἠέρι zavit sem v kaj.

κοινολογέομαι med. dogovarjam se, pogajam se, posvetujem se s kom τινί, πρός τινα.

κοινόω I. act. 1. storim, da imam (je) kaj skupno s kom τί τινι, storim, da se kdo udeleži česa, združujem δύναμιν. 2. sporočam, naznanjam μάντευμα. 3. NT a) (o)skrunim, onesnažim; b) smatram za nečisto. II. med. 1. (z)družim se s kom, lotim se česa skupno s kom. 2. delim kaj s kom, podelim, izročim, naznanjam, sporočam. 3. posvetujem se s kom, vprašujem za svet τῷ θεῷ.

κοινωνέω 1. imam (storim) kaj skupno s kom τινός τινι, udeležujem se, deležen sem česa τινός, delim kaj s kom, uživam kaj s kom τινός τινι. 2. imam opraviti s kom pri čem, sem združen s kom, pridružujem se komu ἔν τινι, εἴς τι NT; sem s kom enih misli.

κοινωνία, ἡ 1. skupnost, udeležba, družba, društvo, občevanje, druženje s kom, razmerje; τίς θαλάσσης βουκόλοις κοινωνία; kaj imajo pastirji z morjem opraviti? 2. dobrodelnost, sklad NT.