Franja

ὅρκιος 3 1. zaprisežen, pod prisego λέγω, po prisegi zavezan. 2. zaščitnik prisege Ζεύς.

ὅρκος, ὁ (gl. ἕρκος) 1. prisega, s prisego potrjena obljuba, zakletba, θεῶν prisega pri bogovih, sveta prisega, ὑφ' ὅρκου s prisego, καταλαμβάνω ὅρκῳ τινά ali ὅρκους προσάγω τινί zavežem koga s prisego, ὅρκους κινέω περί τινος potrjujem kaj s prisego; κατὰ τοὺς ὅρκους po prisegi, παρὰ τοὺς ὅρκους proti prisegi, ὅρκον ὄμνυμι κατ-, ἀπόμνυμι, δίδωμι prisegam, ὅρκον προστίθημι potrdim s prisego, ὅρκον αἱρέομαί τινος velim komu priseči, zaprisežem koga; pers. Ὅρκος sin Eride, služabnik Zevsov. 2. oseba ali stvar, pri kateri kdo prisega, priča prisege, maščevalec prisege.

ὁρμάω, ion. ὁρμέω (ὁρμή) [fut. ὁρμήσω itd., pass. pf. 3 pl. ion. ὁρμέαται; med. fut. ὁρμήσομαι, aor. ὡρμήθην] I. act. 1. trans. storim, da se kaj premika; a) premikam, poganjam, naganjam, podim, tiram, priganjam τινὰ ἐπί τινα, ἐς πτόλεμον; pass. prignan, primoran sem πρὸς θεῶν, ὑπ' ἔρωτος; ὁρμηθεὶς θεοῦ navdušen (navdahnjen) od boga; b) povzročim, vnamem πόλεμον, ὁδόν nastopam pot, στρατείαν začenjam, povzročim τὰς διόδους πτεροφυεῖν; pass. ὡρμάθη πλαγά udarec ga je zadel; c) pren. preudarjam, premišljam, nameravam. 2. intr. premikam se; a) odrinem, odhitim, odpotujem, odjadram, napotim se; b) planem, hitim, drevim ἐς πατρὸς δόμους, navalim na, zaganjam se, zakadim se μετά τινος, ἐπί τινα, εἰς φυγήν spustim se v beg; c) nameravam, pripravljam se k čemu, hočem, prizadevam si, začenjam, delam na kaj, hrepenim, težim po čem εἰς, ἐπί, πρός τι, τινά in z inf. II. med. (z aor. pass.) 1. a) hitro, (urno) odrinem, odhitim, prodiram, ὁρμηθεὶς πλέω vzdignem se ter plovem, ποιέειν začnem delati; pritiskam, hitim, ἀπό τινος odpotujem, odhajam, ἀπ' ἐλασσόνων ὁρμώμενος z manjšimi sredstvi opremljen; στρατεύεσθαι hitim na, pripravljam se na vojno, ἐς ὁδόν pripravljam se na pot, podvizam se; b) napadam, navalim na koga; c) ἔκ τινος začenjam, izhajam iz izhodišča, pričnem (kje se vojskovati) n. pr. ἐκ Χερρονήσου; d) sledim, izviram, izhajam iz česa τῶν ἐξ ἐκείνης ὡρμημένων; e) ἐκ παίδων εἰς ἥβην prestopam iz deške v moško dobo; λόγος (φάτις) ὥρμηται govorica se je hitro razširila. 2. pripravljam se na kaj, nameravam kaj, želim, hočem z inf.; ὥρμημαί σε διδάξων, hočem ti pokazati, naučil te bom.

ὀρχηδόν adv. (ὄρχος) po vrsti, mož za možem, vsi brez izjeme (lat. viritim).

ὅσιος 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.

οὐδ-είς, οὐδε-μία, οὐδ-έν, gen. οὐδενός, οὐδεμιᾶς 1. niti eden, nihče, nobeden, nič, ἤ τις ἢ οὐδείς komaj ta ali oni, zelo malo (njih), οὐδεὶς ὅστις nikdo, οὐδεὶς ὅστις οὐ vsakdo, vsi, οὐδὲν ὅτι οὐκ vse. 2. malovreden, brez vrednosti οὐδένες ἐόντες ἐν οὐδαμοῖσι ἐοῦσι, οὐδὲν λέγω nimam prav, govorim nespametno (neumnosti, nezmisel), οὐδέν εἰμι po meni je, sem uničen, sem nič(la), sem brez veljave (vrednosti), sem nizkega rodu, ὅτῳ ταῦτα παρ' οὐδέν ἐστι kdor se za to ne meni, ἄγω τὸ πρᾶγμα ὡς παρ' οὐδέν smatram stvar za malo važno, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι, τίθεμαι nič ne cenim (veljam), ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί, παρ' οὐδὲν ἄγω, τίθεμαι, εἰμί nič ne veljam, sem brez veljave. 3. adv. οὐδέν v nobenem oziru, nikakor ne, prav nič ἔτισε; sploh ne; οὐδέν τι nikakor ne, οὐδὲν μᾶλλον nič bolj, vkljub temu, pri vsem tem, vendar, οὐδὲν ἧσσον (ἔλαττον) nič manj, ravno tako, tem bolj.

οὐρεσι-βώτας, ου, ὁ (ὄρος, βόσκω) poet. χῶρος kraj z gorsko pašo, gorski pašnik, ali k θῆρες: ki se pasejo po gorah Sof. Fil. 1148.

οὐρεσί-φοιτος 2 (φοιτάω) ki hodi ali raste po gorah.

οὐρός, ὁ ep. jarek, prekop, rov (po katerem so spuščali ladje k morju).

ὀφέλλω² ep. [Et. iz ὀ-φελjω; idevr. phel, lat. sor. follis. – Obl. aor. opt. 3 sg. ὀφέλλειε] (po)množim, povečam, pospešujem, povzdigujem, ojačujem, izkazujem komu večjo čast τινὰ τιμῇ; μῦθον raztegnem pripovedovanje, veliko govorim, trošim preveč besedi.

ὀχετεύω (ὀχετός) odvedem ali odpeljem reko (po jarku).

ὀχυρόω in med. (ὀχυρός) utrjujem, ὀχυρόω τὰ τείχη φύλαξι razpostavljam straže po zidovju.

ὀψέ adv. [Et. sor. ὄπι-θεν, ὄπισθε, lat. ops-, abs-, ab-, op-] pozno, prepozno, naposled, (mnogo) pozneje, pozno po dnevu, zvečer, ὀψὲ τῶν σαββάτων po sobotnem večeru NT.

ὀψί-γονος (γένος, γίγνομαι) ki se je (po)rodil pozneje, ἄνθρωποι potomci.

Παιᾱ́ν, ᾶνος, ion. poet. Παιήων in Παιών, ῶνος, ὁ 1. a) ep. poet. zdravnik bogov, njegov sin Παιονίδης, ου, ὁ; b) Apolonov priimek; c) zdravnik, pomočnik, rešitelj. 2. a) prošnja, pesem za pomoč (v stiski); b) bojna pesem; c) zmagoslavna pesem. 3. pajan, slovesna pesem na čast kakemu bogu, posebno Apolonu; slavospev, zahvalna pesem (po srečno prestani nevarnosti).

παιδεία, ἡ, ion. -ίη, NT -ία (παιδεύω) 1. vzgoja, odgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, NT kaznovanje, pokora (t. j. vzgoja po nadlogah in stiskah); slično Evr. I. T. 206 στερρὰ παιδεία trda šola trpljenja. 2. izobrazba, znanost, veda.

παιδεύω (παῖς) 1. act. a) odgajam, vzgajam, poučujem, izobražujem, učim τινά, τινά τι, τινί, ἔν τινι, περί τι, κατά τι NT koga v čem, εἰς, ἐπί, πρός τι (v) za kaj, τινὰ κακόν vzgojim koga za hudobneža, τινὰ στρατηγεῖν odgojim za poveljnika; pass. παιδεύομαι τὰ προσήκοντα (po)uči me kdo o dolžnostih; b) svarim, pokorim, kaznujem NT; c) navadim koga česa τινί, πρός τι. 2. med. a) dam (po)učiti ali vzgajati; b) = act.

παιδικός 3 (παῖς) 1. kar se tiče otrok ali dečkov, otroški, deški, mlad. 2. otročji, malenkosten φθόνος. 3. kar se tiče ljubezni do dečkov, λόγος ljubavna povest, (po)govor o ljubljenih dečkih. – subst. τὰ παιδικά a) ljubimec, ljubljenec; b) najljubše opravilo (delo) φιλοσοφία.

παίω [Et. lat. pavio, īre, tolči, pavimentum, tla] I. act. 1. trans. bijem, tolčem, udarjam, suvam, zabodem, zadenem, ranim, τινὰ κατὰ τὸ στέρνον, ὀλίγας (πληγάς) zadam (pre)malo udarcev ali premalo nabijem, διπλῆν udarim še enkrat, ἀνταίαν zadam rano v prsi = smrtno ranim, ἅλμην veslam, ἄρθρα τῶν κύκλων iztaknem si oči, εἰς τὴν γῆν τινα pobijem na tla, ἐπὶ νόσῳ νόσον zadam k rani novo rano. 2. intr. udarim se, trčim, naletim na kaj πρὸς πέτρας. II. med. udarjam se, bijem se, τὸν μηρόν po stegnu.

Παλαμήδης, ους, ὁ kralj na Evboji, ki je bil po krivem zatožen veleizdaje in je bil kamenjan.