-
ἐμπόλημα, ατος, τό (ἐμπολάω) poet. 1. izkupiček, dobiček. 2. plačilo τῆς ἐμῆς φρενός za svoje zvesto srce.
-
ἐμπόριον, τό trg, tržišče, skladišče, luka, προστάται τοῦ ἐμπορίου tržni nadzorniki, οἶκος ἐμπορίου trgovska hiša NT.
-
ἔμ-προσθε(ν) adv. z gen. 1. kraj. spredaj, spred, τὸ ἔμπροσθε τοῦ βουλευτηρίου prostor pred zbornico, ἐκ τοῦ ἔμπροσθεν nasproti, ἡ ἔμπροσθεν Εὐρώπη prednji del Evrope, οἱ ἔμπροσθεν prednji, τοὺς ἔμπροσθεν νικῶ sprednje sovražnike premagam, τὸ ἔμπροσθεν ospredje (vojske), εἰς τὸ ἔμπροσθεν (πορεύομαι) naprej. 2. čas. soprej, prej, ὁ ἔμπροσθε χρόνος poprejšnji. 3. pren. ἔμπροσθεν τῶν πραγμάτων εἰμί sem pred dogodki, vodim dogodke; ἔμπροσθεν ποιοῦμαι bolj cenim, čislam.
-
ἔμ-πυρος 2 (πῦρ) v ognju, ognjen, goreč, τέχνη umetnost delavcev z ognjem, τὸ ἔμπυρον žgalna daritev, žrtev za umrlim (iz katere se je izpraševala božja volja).
-
ἐμφανής 2 1. viden, očiten, jasen, razločen, κτήματα o katerem ni bilo nobenega dvoma (o imetju, ki se je vrnilo izgnancem), ἦμαρ τοὐμφανὴς τὸ νῦν τόδε današnji beli dan, τιμαῖς Ἀπόλλων v sijaju svojih časti, ἐμφανὴς γίγνομαι ἔργῳ dokažem javno z dejanjem, εἰς τοὐμφανὲς εἶμι javno se pokažem. 2. znan, spoštovan δαίμων. – adv. ἐμφανῶς, -νέως vidno, očitno, jasno, ἐκ τοῦ ἐμφανοῦς, ἐν τῷ ἐμφανεῖ očitno, vpričo vseh, javno.
-
ἔμφραγμα, ατος, τό zagatitev, ovira.
-
ἐμ-φύω [trans. fut. ἐμφύσω, aor. ἐνέφῡσα; intr. fut. ἐμφῡ́σομαι, aor. ἐνέφῡν, pf. ἐμπέφῡκα; ep. 3 pl. ἐμπεφύασι, pt. ἐμπεφυῖα] 1. trans. vsadim, vcepim, navdihnem, navdam τί τινι, ἔν τινι. 2. intr. a) postanem, nastanem, rastem v (na) čem τρίχες κρανίῳ, φοίνικες ἔν τινι; b) pren. prirastem, čvrsto se držim, tesno se privijem, ἐμπεφυῖα trdno se držeč, privivši se, oklenem se koga τῷ φύσαντι, marljivo se bavim s čim, krepko stisnem roko χειρί, ὀδὰξ ἐν χείλεσι φύντες iz jeze so se grizli v ustnice = požrli so jezo; c) prirojen sem, bivam v τἀληθές, τὸ μῶρον, φθόνος τινί, τί δ' ἂν θέλοις τὸ πιστὸν ἐμφῦναι φρενί; kakšno skrivnost hočeš njemu razodeti?
-
ἐν, ep. εἰν, εἰνί [Et. gršk. še ἐνί, ἔνι z lokal. končn. idevr. eni, lat. in (strl. en), slov. v (strsl. vъ iz vъn, kar je iz on)] I. adv. v, na, pri tem, poleg tega, notri. II. praep. z dat. 1. kraj.: a) v, na (na vprašanje kje?) ἐν οἴκοις, ἐν ξένᾳ, ἐν ἵπποις, ἐν νήσῳ, ἐν οὐρανῷ, ἐν τῷ δεξιῷ na desnem krilu, ἐν πέτροισι na (ob) skali, ἐν τοῖς βοτοῖς αἱμάξαι z živino; b) α.) pred, τἂν ποσὶν κακά pred nogami = sedanje zlo, λέγω ἐν τοῖς στρατιώταις, ἐν μάρτυσι, ἐρέω ἐν ὑμῖν, ἐν πᾶσι vpričo vseh; β.) pri ἡ ἐν Μαραθῶνι μάχη, ταῦτα ἐν θεοῖς ἐστὶν καλά, ἐν Κορωνείᾳ κινδυνεύω, ἐν Πέρσαις; γ.) med ἐν τοῖς δένδροις ἔστην, ἐν πρώτοις μάχομαι, νεῖκος ἐν ἀθανάτοισιν ὄρωρεν, ἐν πολλοῖς ἀνάσσω, οἱ ἐν γένει sorodniki, ἐν τοῖς ἀρίστοις λέγομαι prištevajo me med najboljše, ἐν φίλοις med prijatelji; c) posebni pomeni: α.) ἐν τοῖς pri sup. v prvi vrsti, zlasti, najbolj, pred vsem, τοῦτό μοι ἐν τοῖσι θειότατον φαίνεται γίγνεσθαι, ἐν τοῖς πρώτη ἡ στάσις ἐγένετο, ἐν τοῖς βαρύτατα najteže, nadvse težko, ἐν τοῖς μάλιστα največ, najbolj; β.) pri glagolih premikanja (na vprašanje: kam?) namesto εἰς: πέσε ἐν κονίῃσιν, βάλλω ἐν χερσίν, ἐν βουσὶ θορών, ἐν τάφῳ τίθημι, ἐν φρεσὶν βάλλω, ἐν ποίμναις πίτνω, ἐν ἐχυρωτάτῳ ποιοῦμαι spravim na najvarnejši kraj, ἐν τούτοις ἀνακεκομισμένοι ἦσαν so bili spravili gori, ἐν δεσμῷ δέω, ἐν πέδαις δέδεμαι vklenjen sem v; γ.) eliptično z gen. ἐν Ἅιδου, ἐν ἀφνειοῦ πατρός, ἐν διδασκάλων(sc. οἴκῳ), ἐν ἡμετέρου v naši hiši, ἐν Ἀσκληπιοῦ(sc. νεῴ); δ.) o orožju in obleki: ἐν ἐσθῆσι, ἐν ὅπλοις pod orožjem, ἐν μαλακοῖς ἱματίοις ἠμφιεσμένος oblečen v mehka oblačila NT; ε.) pren. izraža stanje ali razmere; εἰμὶ ἐν πολέμῳ, ἐν ὀργῇ, ἐν πένθει, βιοτεύω ἐν ἀφθόνοις, ἐν φιλοσοφίᾳ εἰμί bavim se s filozofijo, οἱ ἐν ποιήσει γενόμενοι pesniki, ἐν τούτοις εἰμί s tem se bavim, οἱ ἐν πράγμασιν državniki, ἐν ἐμαυτῷ εἰμι obvladam se, τοῦτο ἐν ἐμοί ἐστι to je v mojih rokah, moja dolžnost je to, to zavisi od mene, ἐν σοὶ σῴζομαι ti si moja rešitev, ἐν ἴσῳ εἰμί sem enak, ἐν ὁμοίῳ ποιοῦμαι enako cenim, ἐν παρέργῳ τίθεμαι smatram za manj važno, ἐν ἡδονῇ μοί ἐστιν kaj mi vzbuja veselje. 2. čas. v, ob, med, tekom, ἐν τοῦτῳ med tem, v tem trenotku, ἐν ᾧ dokler, medtemko (NT zaradi tega, ker), ἐν καιρῷ ob pravem času, ἐν τάχει hitro, ἐν χρόνῳ s časom. 3. pren. a) o sredstvu ali orodju: s, z, po, s pomočjo, ἐν χερσὶ λαμβάνω z rokami, ἐν τοῖς τόξοις z lokom, ἐν ὀφθαλμοῖς ὁρῶσιν z očmi, τὰ πραχθέντα ἐν ἐπιστολαῖς ἴστε iz pisem, πίνω ἐν ἐκπώματι iz čaše pijem, ἐν τοῖς νόμοις παιδεύω po zakonih vzgojujem; b) NT ὄμνυμι ἔν τινι pri, ἀγοράζω ἔν τινι za, ἀλλάσσω ἔν τινι s, z; c) glede na, z ozirom na ἄριστος ἐν τοῖς πολεμίοις, ἐν πᾶσιν ἔργοις δαήμων, χρηστὸς ἐν τοῖς οἰκείοις, ἐν ὑμῖν κωλύομαι vi mi branite kaj, ἐν τοῖς δικασταῖς ἐσφάλη po krivdi sodnikov, ἐγὼ ἐν τῷ μέρει kar se mene tiče, ἐν τῷ τοιούτῳ v takšnih razmerah.
-
ἐν-αίσιμος 2 (ἐν αἴσῃ) ep., poet. ἐναίσιος 2 1. priličen, primeren, pravičen, ugoden; τὸ ἐναίσιον sreča, εἰς ἐναίσιμον ἦλθον prišel sem o pravem času, ἐναίσιμα ἐργάζομαι vršim svojo dolžnost. 2. usoden, pomenljiv, proroški.
-
ἐν-άλιος 3 in 2 εἰνάλιος 3 ep. in poet. morski, λεώς mornarji, τὸ ἐνάλιον morska žival NT.
-
ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.
-
ἐναντιότης, ητος, τό nasprotje, nasprotovanje, ugovor.
-
ἐνδεής 2 (ἐν-δέω
2) 1. komur kaj manjka, potreben, reven τινός, ἐνδεὴς (γίγνομαι) εἰμί τινος manjka mi, nimam česa, οὐδὲν ἐνδεὲς ποιοῦμαι ničesar ne zamolčim. 2. a) pomanjkljiv, nepopoln συνθῆκαι, nezadosten, nedostaten πρός τι, πρήγματα ἐνδεέστερα nedostatna, pomanjkljiva moč; b) zaostajajoč, slabši, nižji, γένος po rodu, ἐνδεᾶ τῆς δυνάμεως πράττω storim manj nego morem, σοῦ γε ἐνδεέστερος φαίνομαι zaostajam za teboj, sem manj voljen (kaj storiti) nego ti. 3. subst. τὸ ἐνδεές pomanjkanje, (telesna) napaka ἐν τῷ σώματι, nepopolnost, dušna omejenost αὐτῶν, τἀνδεᾶ λέγω(oppos. κρείσσω) omenjam, naštevam napake. 4. adv. ἐνδεῶς, comp. ἐνδεεστέρως in -έστερον; nezadostno, ἔχω zaostajam, sem slab.
-
ἔνδειγμα, ατος, τό dokaz, znamenje ὅτι NT.
-
ἐν-δελεχής 2 (gl. δολιχός) trajen, neprenehljiv, neprestan, τὸ ἐνδελεχές dolgost časa.
-
ἔν-δικος 2 postaven, pravičen, upravičen, prav, μισθαποδοσία zasluženo plačilo NT; τὸ ἔνδικον kar je prav, pravica, λέγω τὸ ἔνδικον govorim resnico; τὰ ἐνδικώτατα najpravičnejša stvar, ἔχω imam največjo pravico; τὸ μὴ 'νδικον neosnovana obdolžitev. – adv. ἐνδίκως po pravici, pravično, zasluženo.
-
ἐνδόσιμον, τό (ἐν-δίδωμι) povod, prilika, ἐνδόσιμον παρέχω εἴς τι ponujam (dajem) roko v spravo.
-
ἔνδυμα, ατος, τό (ἐν-δύω) obleka, oblačilo NT.
-
ἐνδυτός 2 (ἐν-δύω) oblečen, τὸ ἐνδυτόν obleka, σαρκός koža.
-
ἔνεδρον, τό zaseda, zalezovanje NT.