Franja

στηρίζω (gl. στερεός) [fut. στηρίξω, aor. ἐστήριξα, pass. pf. ἐστήριγμαι, aor. ἐστηρίχθην; NT fut. στηρίσω] 1. act. trans. a) storim, da trdno stoji, podpiram, opiram ἴριδας, χάσμα; utrjujem, κάρη οὐρανῷ vzdigujem, dotikam se (segam z glavo do) neba; b) potrjujem, vzpodbujam, hrabrim τινά NT; c) πρόσωπον sklenem, nameravam NT. 2. act. intr. in med. trdno stojim, opiram se, naslanjam se NT; σχολᾷ počivam, ποσίν čvrsto (trdo) nastopam, ἐς τὴν καρδίαν (πόνος) stiska se polasti, prevzame srce; κακὸν κακῷ ἐστήρικτο zlo je na zlo pritiskalo, κῦμ' οὐρανῷ στηρίζον proti nebu se dvigajoč (do neba segajoč) val, κλέος οὐρανῷ στηρίζον slava, ki sega do neba, πρὸς οὐρανὸν ἐστήριξε φῶς πυρός dvignil se je (švignil je) proti nebu.

στρατηγέω (στρατ-ηγός) 1. a) sem poveljnik, vojsko vodim, poveljujem τινός, τινί, εἴς τι; b) pos. sem vojskovodja ali eden izmed desetih vojskovodij v Atenah; v Rimu: sem pretor; ταύτην τὴν στρατηγίαν sem poveljnik na tem pohodu; πάντα ὑπέρ τινος vodim (vojskujem) celo vojsko v čigavo korist (za koga). 2. sploh: a) poveljujem, zapovedujem, upravljam, vodim, vladam ἡ τύχη; b) urejam, določam, τὰ ζεύγη ἡμῶν στρατηγεῖ vozovi določajo našo pot; pass. pustim, da mi kdo zapoveduje ὑπ' ἐκείνου. 3. narejam, izvršujem kaj, podvzemam; pass. τὰ στρατηγούμενα podjetja (vojskovodje).

στυγέω ep. ion. poet. [aor. ἐστύγησα, ep. ἔστυξα, ἔστυγον, pf. ἔστυγηκα (s prez. pom.), pf. pass. ἐστύγημαι, aor. ἐστυγήθην, med. fut. στυγήσομαι (s pas. pom.)] 1. a) mrzim, sovražim, studim, mrzi mi kaj, gabi se mi kaj; b) bojim se, tresem se, groza me je τινά, τί in inf. 2. aor. ἔστυξα kavzat. napravil sem komu kaj strašno, τῷ κέ τεῳ στύξαιμι μένος učinil bi, da bi se marsikdo tresel pred.

συγ-γιγνώσκω, ion. συγγῑνώσκω I. act. 1. a) sem istega mnenja s kom, soglašam, skladam se, strinjam se s kom τινί, μετά τινος, τί v čem, μετὰ πολλῶν τὴν ἁμαρτίαν ξυνέγνωσαν z mnogimi so dobili isto krivo mnenje (so zabredli v isto zmoto); b) priznavam, spoznavam, izprevidim, pripuščam, kaj τί, vdajam se τινί, s pt., inf., acc. c. inf., παθόντες ἂν ξυγγνοῖμεν ἡμαρτηκότες kadar umrjem, bom spoznala, da sem grešila. 2. vem kaj s kom vred, čutim, zavedam se, svest sem si, s pt.: συγγιγνώσκω ἐμαυτῷ ἡμαρτηκώς zavedam se, da sem grešil, συγγιγνώσκομεν αὐτοῖσι ἡμῖν οὐ ποιήσασι ὀρθῶς da nismo prav ravnali. 3. odpuščam, prizanašam τινί τι, τινί τινος. II. med. 1. priznavam (o sebi) inf., acc. c. inf., οὐκέτι εἶναι δυνατός da ne more več. 2. = act. priznavam, pri-, dopuščam, vdajam se, soglašam, συγγιγνωσκόμενος odjenljiv. 3. odpuščam, potrpim, prizanašam, τινί kaj.

συγγνώμων 2 (συγ-γιγνώσκω) 1. a) ki odpušča, prizanaša, popustljiv, obziren, τινί nasproti komu, τινός zaradi česa; b) ki pri-, dopusti, συγγνώμονές ἐστε κολάζεσθαι dopustite (dovolite), da se kaznujejo. 2. kar se da odpustiti, odpustljiv, dovoljen σύγγνωμόν τι γίγνεται καὶ πρὸς θεοῦ.

συγγνωστός 2 (γιγνώσκω) ki se more odpustiti, odpustljiv, opravičljiv, ξυγγνωστοί εἰσι ποθοῦντες dá ali more se jim odpustiti, jih opravičiti, ako hrepene.

συγγραφεύς, έως, ὁ 1. pisec, (s)pisatelj, zgodopisec, zgodovinar, prozaik (opp. ποιητής). 2. sestavitelj, οἱ συγγραφεῖς odsek, ki se je izvolil leta 411. v Atenah, da bi sestavil načrt za novo ustavo.

συγ-κατοικίζω 1. pomagam naseliti (obljuditi, ustanoviti), obljudim deželo γῆν, postavim obenem μνημεῖα. 2. pustim, da kdo kje stanuje, naselim koga kje.

συγ-κλείω (-κλῄω, -κληίω) I. act. 1. trans. a) spajam, sklepam, vežem, πύλας zapiram, βλέφαρα zatisnem, στόμα zaprem usta, umolknem; b) stisnem, strnem, združujem, ἀσπίδας strnem ščite, da tvorijo strnjeno vrsto ali ščitno streho (testudo), οὐ ξυγκλῃσθέν odprt prostor (vrzel) v bojnem redu; c) zajamem πλῆθος ἰχθύων NT, obdajam, zapiram, obkoljujem, obsujem (od vseh strani); d) zapiram pod kaj, izročam komu v oblast εἴς τι, ὑπό τινα NT. 2. intr. a) tesneje se sklepam, strinjam se; b) ležim zdržema (skupaj) ἡ πολεμία. II. med. – pass. 1. zapiram se, sklepam se. 2. sem zvezan, sklenjen s kom τινί, sem obkoljen od česa.

συγ-κομίζω 1. act. a) znašam, zbiram, spravljam τί, τινά; b) prinašam s seboj, pokopavam skupno s kom τινά NT; pass. ležim, ἐνταῦθα t. j. v obljubi, da me hočeš pokopati. 2. med. a) znašam si, zbiram zase, pridobivam si, prisvajam si εἰς τὴν ψυχήν; τὶ πρὸς ἐμαυτόν združujem v sebi; b) zbiram okrog sebe πρὸς ἐμαυτόν, kličem k sebi τινάς.

συγ-κόπτω [aor. pass. συνεκόπην] 1. zbijam, raz-, pobijam, pretepam, zdrobim. 2. razderem, razrušim, uničim, κόσμον nakit, da se kovina porabi za kaj drugega.

συμ-βάλλω [fut. συμβαλῶ, aor. συνέβαλον, pf. συμβέβληκα; ep. pr. cj. du. συμβάλλετον, aor. σύμβαλον, 3 du. συμβλήτην, inf. ξυμβλήμεναι, med. ind. 3 sg. (s pas. pom.) ξύμβλητο, 3 pl. ξύμβληντο, cj. 2 sg. ξυμβλήεαι, 3 sg. ξύμβληται, pt. ξυμβλήμενος (tudi v tm.); ion. fut. συμβαλέω] A act. I. trans. 1. a) skupaj mečem, spravljam, ohranjujem ἐν τῇ καρδίᾳ NT, zbiram, stekam se ῥοάς, ὕδωρ, nasipavam κριθάς, sklepam ἀσπίδας, združujem, zedinjam εἰς ταὐτόν, ἔπη κακά vračam (pravim) grenke besede; b) začenjam πόλεμον, μάχην, ἔχθραν, ἔριν τινί (razprem se); λόγους prerekam se, pričkam se, prepiram se s kom τινί; ščuvam, hujskam, dražim koga proti komu, sprem koga s kom τινά τινι, velevam komu, se s kom boriti μάχεσθαι; c) posojam komu novce. 2. skupaj postavljam, primerjam τί τινι, ἓν πρὸς ἕν prispodabljam, sklepam, domnevam, tolmačim, razlagam τοὖναρ, slutim, ἡ ὁδὸς ἀνά … συμβέβληταί μοι izračunil sem, da znaša pot, po moji sodbi je pot … dolga, τῷ τοῦτο συμβαλὼν ἔχεις; iz česa sklepaš to? II. intr. in med. a) skupaj zadenem, sestajam se, shajam se, pridružim se τινί, strnem se, stekam se, zlivam se, združujem se ὁδοί, συμβάλλεται δὲ πολλὰ τοῦδε δείματος imam mnogo vzrokov za ta strah; b) spopadem se, zgrabim se s kom τινί, ἐπί, πρός τινα, πρός τι; c) τινί prepiram se, πρός τινα posvetujem se NT; d) srečam koga, zadenem na koga τινί. B med. I. 1. primerjam se, dogovarjam se, pogajam se, sklepam (pogodbo), ξενίαν sklepam prijateljstvo. 2. a) zlagam, prevažam, ὕδωρ izlivam se, donašam (denar), prispevam iz svojega premoženja χρήματα, dajem ὁλκάδα (svojo ladjo), pripomorem μέγα ἔς τι NT; pomagam, πολλὰ συμβάλλεται τὸ μὴ ἀγανακτεῖν da se ne jezim, temu je vzrok; koristim τινί, εἰς, πρός τι; b) λόγους περί τινος razpravljam o čem, γνώμην predlagam, stavim predlog, (pa tudi dodajam svoj glas), izrekam svoje mnenje, posvetujem se πρός τινα; razkladam, pogovarjam se. 3. a) sestavljam v duhu, štejem τοὺς μῆνας; premišljam pri sebi ἐν τῇ καρδίᾳ; preudarjam, primerjam predmet predmetu, sumim, slutim, sodim, sklepam ἔκ τινος, domišljam si; domnevam; b) razumevam, zaznavam, οὐκ ἔχω συμβάλλειν ne morem razumeti.

συμ-μανθάνω učim se hkrati s kom, izvem s kom vred, navadim se; aor. συμμαθεῖν: οὐδεὶς τόπος ἐπίσταταί με συμμαθεῖν nobeden kraj ne ve o Ajantu, da bi tudi jaz mogel izvedeti, πάνυ ἡδὺ συμμαθόντι τὸ πῶμα ἦν za tistega, ki se je navadil.

σύμ-μετρος 2 (μέτρον) 1. od-, izmerjen, (so)razmeren, v pravem razmerju, skladen, primeren (po času in prostoru), ὡς κλύειν v primerni bližini, dosti blizu, da se sliši; οὐ ξύμμετρος πορεία razmerno zelo dolga pot; o času: τῷδε ἀνδρί enako star, τύχῃ pravočasno, o pravem času. 2. primeren, prikladen, pripraven.

συμ-παρακομίζω spremljam ob čem; pass. dobivam spremstvo, v spremstvu plovem ob čem, τοῦ συμπαρακομισθῆναι da bi v spremstvu odplule ob obrežju.

σύμ-πᾱς, -ᾱσα, -αν (okrepljen πᾶς, lat. cunctus) ves, cel, vse skupaj, pl. vsi skupaj; subst. τὸ σύμπαν in τὰ σύμπαντα celota, cela država, cela vsota, glavna stvar, poglavitna reč; adv. τὸ σύμπαν, τὰ σύμπαντα ako se vse vzame, sploh, vobče, τὸ σύμπαν εἰπεῖν da vse to povzamem, na kratko (v kratkem povedano).

συμ-πήγνυμι 1. act. a) spajam, spehujem, pustim, da se mleko strdi (zasiri) γάλα; b) sestavljam, postavljam, gradim. 2. med. a) gradim, sestavljam sebi; b) intr. s pf. -πέπηγα čvrsto sem sestavljen, zgostim se.

συμ-πληθύω ion. συμ-πληρόω 1. act. a) popolnoma napolnim (reko z vodo), storim, da naraste, ναῦν popolnoma napolnim ladjo z moštvom τινί; b) do-, izpolnjujem. 2. pass. NT: a) dopolnjujem se, izvršim se, prihajam ἡμέραι; b) napolnjujem se.

σύμφυτος 2 1. skupaj zrastel. 2. prirojen, podedovan, lasten, naraven, enak, soroden, ξύμφυτον ἐμποιῶ τί τινι storim, da postane kaj komu druga narava.

συμ-φύω [fut. συμφῡ́σω, aor. συνέφῡσα, intr. fut. συμφῡ́σομαι, aor. συνέφῡν, pf. συμπέφῡκα] 1. trans. storim, da se kaj zraste; pren. združujem, spajam εἰς τὸ αὐτό. 2. intr. zrastem se εἰς ἕν.