Franja

ἄλλο-θι adv. 1. drugje, drugod; ἄ. οὐδαμοῦ nikjer drugod; ἄ. πάτρης daleč od domovine; ἄ. γαίης v tuji deželi ἄλλοθί που kje drugod. 2. drugače, sicer.

ἀλλοῖος 3 (ἄλλος) drugačen, različen, drugi; ἄλλοτε ἀ. sedaj takšen, sedaj drugačen; ἀλλοιότεροι τὰς γνώμας drugačnega mišljenja = bolj odtujeni; ἀλλοῖόν τι nekaj hudega. – adv. ἀλλοίως, comp. ἀλλοιότερον nekoliko drugače.

ἄλλο-σε adv. drugam, ἄλλος ἄ. eden sem, drugi tja.

ἄλλο-τε adv. drugikrat, drugipot, v nekem drugem slučaju, prej enkrat; ἄ. ἄλλῃ sedaj sem (tukaj) – sedaj tja (tam); ἄ. μὲν – ἄ. δέ sedaj – sedaj; ἄλλοτε – τότε δέ sicer – tedaj pa; ἄλλοτε καὶ ἄλλοτε včasih, zdaj pa zdaj.

ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.

ἄλλοφος 2 (ἀ + λόφος) ep. brez (čeladne) perjanice.

ἄλλυδις (ἄλλος) ep. adv. drugam; ἄ. ἄλλῃ sedaj sem (tako) – sedaj tja (drugače); ἄ. ἄλλος eden sem – drugi tja.

ἀλογία, ion. -ίη, ἡ 1. brezobzirnost, preziranje, zanemarjenje; ἐν ἀλογίῃ ἔχω ali ποιοῦμαί τι (τινός) ne menim se (pazim) za (na) kaj, puščam v nemar; ἀ-ης ἐκύρησε niso ga opazili, nihče se ni zmenil zanj. 2. nespamet, nepremišljenost.

ᾰ̓λωή, ἡ ep. gumno, pod, skedenj, obdelano polje; γουνὸς ἀ. vinska gorica, vrt, vinograd.

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἁμαρτάνω [Et. najbrže sor. z μέρος, μερίς del-ež; ἀ priv. + hμαρτος nisem česa deležen, zgrešim. – Obl. fut. ἁμαρτήσομαι, aor. ἥμαρτον, pf. ἡμάρτηκα, pass. pf. ἡμάρτημαι, aor. ἡμαρτήθην, aor. ep. ἤμβροτον, NT ἡμάρτησα, fut. NT ἁμαρτήσω]. 1. zgrešim, ne dosežem τινός τι, ne zadenem τινός. 2. a) izgubim, ne dobim Βοιωτίας; b) zaidem, oddaljim se od; καιρίας πληγῆς ne ranim smrtno; γνώμῃ sodim napačno, χρησμοῦ razlagam napačno; c) zagrešim kaj, pozabim (δώρων pri daritvi, opuščam daritve), grešim, pregrešim se, εἴς τινα, περί τινα, motim se, varam se, ἀνθρώπινα grešim kot človek (ἔν τινι); τὸ ἀμαρτηθέν pomota, zmota, zgrešek.

ἀμάχητος 2 (μάχομαι) ἄ-μαχος 2 (μάχη) 1. act. a) kdor se še ni bojeval (ali še ni bil v boju), brez boja ὄλεθρος; ταύτην τὴν ἡμέραν ἄμαχον διήγαγον ta dan se niso bojevali; b) pren. miroljuben, neprepirljiv NT. 2. pass. nepremagljiv θεῶν βέλη, čemur se ni moči ustaviti Ἀφροδίτα, πρᾶγμα.

ἀμ-βλή-δην ep. ion. = ἀναβλήδην (ἀναβάλλω) kipeč, glasno, z močnim glasom; ἀ. γοόωσα ἔειπεν spustivši se v glasen jok je rekla, glasno je zajokala in rekla.

ἀμβρόσιος 3 in 2 ἄμβροτος 2 ep. poet. (ἀ priv. + βροτός) nesmrten, božji, božanstven; svet (νύξ), ambrozijski, vzvišen.

ᾰ̓μείνων, ονος 2 [comp. k ἀγαθός] boljši, hrabrejši, izvrstnejši, uglednejši, koristnejši; οἱ ἀ. boljari, veljaki; τὰ ἀμείνω φρονεῖν biti rodoljub; adv. ἄμεινον.

ἀμετρία, ἡ (ἄ-μετρος) neizmernost, brezmernost.

ἄμητος (ᾱ), ὁ (ἀμάω) ep. žetev.

Ἀμίλκας, ᾱ, ὁ Hamilkar, kartaginski vojskovodja.

ἀμός, ἁμός (ᾱ) ep. = ἡμέτερος in ἐμός.

ἄμῠλος (ᾰ), ὁ (ἀ proth. + μύλη) kolač iz bele moke.