Franja

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

ἄρχων, οντος, ὁ (pt. od ἄρχω) 1. vladar, predstojnik, poglavar, župan. 2. v Atenah: (prvi) arhont (navadno ἐπώνυμος, ker se je po njem imenovalo leto). 3. uradnik, gosposka. 4. namestnik v provinciji.

ἀρώσιμος 3 (ἀρόω) ki se more posejati, oren.

ἀσάομαι pass. ion. žalostim se, nejevoljen sem, τὴν ψυχὴν ἐπί τινι v srcu za kaj (nad čim).

ἀ-σαφής 2 nejasen, nerazločen, negotov, temen; νὺξ ἀσαφεστέρα ἐστίν ponoči se slabše vidi. – adv. -ῶς negotovo, dvomljivo.

ἀσεβέω (ἀ-σεβής) ravnam brezbožno, sem brezbožen, grešim εἰς, περί τινα, εἴς τι; pass. ἀσεβοῦμαι greši se proti meni, ἠσεβημένος oskrunjen.

ἀσελγαίνω (ἀ-σελγής) sem razbrzdan, razuzdan, samopašen, nasladen, drzno se obnašam.

ἀσῑτέω (ἄ-σῑτος) ne jem, postim se.

ἄ-σκεπτος 2 (σκέπτομαι) 1. nepreudaren, nepreviden, nepremišljen, neoprezen. 2. nepreiskan, nepreudarjen. – adv. -έπτως brez ozira, ἀσκέπτως ἔχω τινός ne oziram se na kaj.

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

ἄσκησις, εως, ἡ (ἀσκέω) vaja, vežbanje (telesa), telovadba, posel, poklic, ἄσκησιν ποιοῦμαι vadim se, vežbam se, τινός vaja v čem, πρός τι za kaj.

ἀσκητέος 3 adi. verb. od ἀσκέω ki se mora uriti, vežbati, ἀσκητέον (ἐστί) treba (se) je vežbati, uriti.

ἀσκητής, οῦ, ὁ (ἀσκέω) kdor se v čem uri, vadi, strokovnjak, τινός v čem, osobito rokoborec, atlet po poklicu; ἀσκητής εἰμι κακῶν κἀγαθῶν ἔργων vnet sem (skrbim) za vse, kar je lepo in dobro.

ἀσκητός 3 (ἀσκέω) 1. umetno narejen, skrbno izdelan, νῆμα tenek, tenko preden. 2. kar potrebuje vaje ali kar se da z vajo doseči ἀρετή.

ἀσκός, ὁ 1. meh (v katerem se je shranjevalo vino) NT. 2. (odrta) koža.

ἀσπάζομαι d. m. [Et. najbrže iz ἀ(n̥) + seqv- (gl. ἄνθρωπος) "nagovoriti koga"] 1. prijazno sprejemam, pozdravljam, objemam, poljubujem, poslavljam se τινά, χερσί podajam roko v pozdrav. 2. božam, dobrikam se, laskam se, ljubim, spoštujem, želim komu vse dobro.

ἀ-σπαίρω [Et. ἀ proth., lat. spernere, odpehniti, stvn. spornōn, s peto pehniti; nem. Sporn] ep. ion. drgetam, utripljem, zganem, zdrznem se; pren. upiram se, ustavljam se.

ἀσπίς, ίδος, ἡ 1. ščit (in sicer i majhni okrogli i podolgovati, ki je pokrival celega človeka; nosil se je v levi roki, zato:) ἐπ' ἀσπίδα, παρ' ἀσπίδα na levo (kreni). 2. vojak s ščitom, težkooboroženec, hoplit. 3. NT kača ščitarka, gad.

ἀ-σπούδαστος 2 (σπουδάζω) poet. kar se ne sme delati, kar ni vredno prizadevanja, slab; σπουδάζω ἀσπούδαστα hitim z nesrečno vnemo, σπεύδω ἀσπούδαστα pečam se s stvarmi, s katerimi bi se ne smel.

ἀ-στιβής 2 ἄ-στιβος 2 poet. (στείβω) kamor se ne more ali ne sme stopiti, nedostopen, nepristopen, nehoden, brezpoten, svet.