Franja

ἡμέρα, ἡ, ion. -ρη, dor. ἁμέρα (gl. ἦμαρ) 1. dan (opp. noč), čas od enega solnčnega vzhoda do drugega; a) ἡμέρας po dnevu, μέσης ἡμέρας opoldne, τῇδε τῇ ἡμέρᾳ tega dne, ὑστέρησε πέντε ἡμέραις zapoznil se je za pet dni, τριῶν ἡμερέων v teku treh dni, ἑκάστης ἡμέρας vsak dan, τρίτην ἡμέραν αὐτοῦ ἥκοντος tretji dan po njegovem prihodu; ἡμέραν ἐξ ἡμέρας, dan na dan, ἡ πρὸ τοῦ ἡμέρα prejšnji dan; b) s predlogi: ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s (prvim) svitom, ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsak dan, ἐφ' ἡμέρης ἑκάστης dan na dan, vsak dan, ἐξ ἡμέρας po dnevu = μεθ' ἡμέραν, πρὸς ἡμέραν proti jutru, ἐφ' ἡμέραν za en dan. 2. čas, doba življenja, usoda, αἱ μακραὶ ἁμέραι dolgo človeško življenje, παλαιὰ ἁμέρα starost.

ἡμι-όλιος 2 (ὅλος) poldrugi, μισθός poldruga plača (sedanja in še polovica prejšnje); ἡμιολία, ἡ poldruga (lahka) ladja, ki je imela samo polovico veslačev, da je ostal prostor za borilce, λῃστρική roparska ladja.

ἡμιόνειος 3 ep. ion. ἡμιονικός 3 za mezge (mule) namenjen (določen), ἅμαξα voz, v katerega so bili vpreženi mezgi, ζεῦγος vprega mezgov.

ἥμισυς 3 [nom. ἥμισυς, ἡμίσεια, ion. ἡμι-σέα, ἥμισυ, gen. ἡμίσεος, NT ἡμίσους, ἡμισείας; nom. pl. ἡμίσεις, ion. ἡμίσεες; ἡμίσειαι, ἡμίσεα, NT ἡμίση; gen. ἡμίσεων, acc. ἡμίσεις, ion. ἡμίσεας, ἡμισείας in ἡμισέας] pol, polovica, napol 1. adi. ἡμίσεες λαοί polovica mož, ἡμίσει ἐν χρόνῳ v pol časa, za polovico prej. 2. subst. z gen. part. a) ὁ ἡμισυς τοῦ χρόνου, τοῦ ἀριθμοῦ, οἱ ἡμίσεις τῶν ἄρτων, ἡ ἡμίσεια τῆς γῆς, οἱ ἡμίσεες τοῦ στρατοῦ polovica; b) pravi subst. ἡ ἡμίσεια (sc. μοῖρα), τὸ ἥμισυ, τὰ ἡμίσεα polovica τῆς τιμῆς, ἐνάρων, ἀρετῆς, ἄρτων ἡμίσεα pol hleba.

ἤ-που ali pač, ali morda; za comp. negoli (morda).

ἡττάομαι, ἡσσάομαι, ion. ἑσσόομαι pass. (ἧττον) [fut. ἡττήσομαι, ἡττηθήσομαι, aor. ἡττήθην, pf. ἥττημαι, ion. aor. ἑσσώθην, pf. ἕσσωμαι] sem slabejši, zaostajam za kom, prekosi me kdo, podležem, sem premagan, τινός, ὑπό, πρός τινος, τινί NT od koga, πολέμῳ, μάχῃ v boju, ἐν τοῖς δικαστηρίοις izgubim pravdo, τὴν γνώμην izgubim pogum, τῷ θυμῷ, τῇ γνώμῃ sem pobit (v srcu); s pt. εὐεργετῶν, εὖ ποιοῦντές τινος zaostajam za kom v izkazovanju dobrot; vdam se τοῦ δικαίου, κοὔτοι γυναικὸς οὐδαμῶς ἡσσητέα ženski se ne smemo vdati, ne smemo pustiti, da bi gospodovala nad nami ženska, ὑπέρ τινά τι sem na izgubi, sem v čem manjši od drugega NT.

ἥττων ali ἥσσων, ion. ἕσσων (ἧκα) [comp. brez pozit., sup. ἥκιστος] slabši, nižji, manjši τινός, ἥττων εἰμί τινος slabši sem od koga, zaostajam za kom; ἥττων γίγνομαι podležem; ὁ ἥττων premagan(ec), podložnik, τινός preslab za kaj, οἴνου ἥττων vinu vdan, ἡδονῶν strastem podložen, χρημάτων podkupljiv, τιμῆς častilakomen, οὐδενὸς ἥσσων σοφιστής ki za nobenim ne zaostaja, οὐδενὸς ἥσσων εἰμὶ γνῶναι τὰ δέοντα spoznam ravno tako dobro kakor vsakdo drugi to, kar je potrebno, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ napravim slabši razlog za močnejši, pokažem slabo stvar kot dobro. – adv. ἧττον manj, οὐδὲν ἧττον nič manj, ravno toliko; sup. ἥκιστα (gl. to besedo).

θάλαμος, ὁ (gl. θόλος) 1. ležišče, skrivališče, spalnica, soba, stanovanje; pren. ὁ παγκοίτης (= Had) spalnica za nevesto; Ἀμφιτρίτης θάλαμος (Sredozemsko) morje. 2. ženska soba. 3. majhna soba, zakladnica, shramba za orožje; θάλαμόνδε v sobo.

θαμά adv. (θαμέες) 1. često, večkrat, neprestano, opetovano. 2. kupoma, drug za drugim.

θανάσιμος 2, poet. θανατικός 3 (θανεῖν) 1. smrten, smrtonosen, zastrupljen πέπλος, δίκη (κρίσις) smrtna kazen, obsodba, zaglavna pravda, pravda za življenje in smrt. 2. blizu smrti, umirajoč. 3. umrl, mrtev, θανάσιμος βαίνω grem (odidem) v smrt.

θάνατος, ὁ [Et. iz θϝανατος, kor. dhwen, ugasniti] 1. smrt, umor, smrtna kazen, usmrtitev; pl. način smrti, smrt mnogih; smrtne nevarnosti NT; θάνατον καταγιγνώσκω τινός obsodim koga na smrt, ὑπάγω τινὰ θανάτον zatožim koga na smrt, κρίνομαι θανάτου δίκῃ zatožen sem na življenje in smrt, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, τὴν ἐπὶ θανάτῳ pot v smrt, κατέδησαν αὐτοὺς τὴν ἐπὶ θανάτῳ(sc. ὁδόν) vklenili so jih za (pot v) smrt; θάνατόνδε v (na) smrt. 2. pers. bog smrti, brat Spanja.

θαρσέω, θαρρέω (θάρσος) 1. a) sem hraber, pogumen, srčen, trdno upam; ne plašim se, ne bojim se; aor. ohrabril, osrčil sem se; θαρσήσας brez strahu; θαρσέω πάντα ne bojim se ničesar; θάρρει zanašaj se, ne boj se, bodi brez skrbi; b) sem predrzen, smel. 2. θαρρέω τὰς μάχας imam pogum za kaj, grem pogumno v boj, τινά ne bojim se koga, zaupam komu. 3. zanašam se na koga (kaj), opiram se na kaj τινί. 4. περί τινος: οὐ θαρςῶ περὶ Αἴαντος v skrbeh sem, bojim se za. 5. z inf. ali ὅτι uverjen sem, da, trdno zaupam, drznem se; pt. θαρρῶν pogumen, drzen.

θαυμάσιος 3, ion. θωμάσιος (θαυμάζω) 1. čuden, čudovit, nenavaden, izreden ὦ θαυμάσιε ἄνθρωπε (ironično) o ti čudni človek, čudak. 2. občudovanja vreden, čudovit – θαυμάσιον ὅσον (mirum quantum) (za) čudo veliko.

θειλό-πεδον, τό ep. prisoje (prisojno mesto v vinogradu, prikladno za sušenje grozdja), sušišče.

θέλγω [Et. iz g'hwelg. – Obl. aor. pass. 3 pl. ep. ἔθελχθεν, iter. impf. θέλγεσκε]. 1. očaram, začaram τινά τινι, oslabim μένος, uspavam ὄμματα, zmešam, potemnim ὄσσε, izpremenim (o Kirki). 2. a) omamim, preslepim, premotim, zapeljem, omrežim ἔρῳ τινά, νόον, θυμόν, λόγοισι; b) pridobim, navdušim za kaj, zvabim αἰχμάσαι τάδε, τινά τινι.

θελκτήριος 2 (θέλγω) poet. čaroben, mamljiv λόγοι; subst. τὸ θελκτήριον 1. čar, čarovno sredstvo, mamilo, bajilo. 2. radost, poživilo, veselje, zabavna pesem, θεῶν za bogove; νεκροῖς spravni (pitni) dar za mrtve. 3. pomirjevalno sredstvo ἄγαλμα θεῶν θελκτήριον.

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).

θεραπεία, ἡ, ion. -ηΐη in θεράπευμα, ατος, τό (θεραπεύω) 1. služba, postrežba, postrežljivost (Tuk. 3, 11), uslužnost, češčenje θεῶν, spoštovanje προγόνων; skrb za kaj, oskrbovanje, zdravljenje καμνόντων; negovanje (telesa), lepotičenje, lišpanje, πάσῃ θεραπείᾳ θεραπεύω, ἐν πολλῇ θεραπείᾳ ἔχω τινά zelo prijazno (obzirno) postopam s kom. 2. konkr. = θεράποντες NT družina, služabništvo, spremstvo ἱππική.

θεραπεύω [fut. med. s pas. pom.] 1. a) služim, sem uslužen, strežem, skušam koga pridobiti, pridobivam, pomagam komu, prijazno ravnam s kom; b) cenim, spoštujem, častim θεούς; c) (po)klanjam se, dvorim komu, prilizujem se, laskam se τινά, θύρας hodim na dvor se poklanjat. 2. a) pazim na koga, skrbim za kaj, oskrbujem, gojim, negujem kaj τί, τινά, ὅτi, ὅπως, acc. c. inf., ἡδονήν udajam se, robujem; b) obdelujem γῆν; c) odstranjujem kaj od koga, NT zdravim νόσον, τινὰ ἀπό τινος od česa; pass. ozdravim (-eti); d) τοὺς ὑπέρ ἐχθρῶν καιρούς dajem sovražnikom ugodno priložnost; e) izobražujem ψυχήν; θεραπεύομαι εἴς τι skrbno se izobražujem za kaj.

θέω, ep. θείω [Et. nem. Tau (starosaško dou), gršk. θοός, βοηθόος. – Obl. impf. iter. θέεσκον, fut. θεύσομαι]. 1. tečem, dirjam, hitim, τὴν ὁδόν po poti, πεδίοιο po poljani; drevim za kom, dirjam za stavo; borim se za kaj περί τινος; περὶ τῆς ψυχῆς za življenje; περὶ τοῦ παντός drevim v največjo nevarnost, prestanem jo; v pt. z drugimi glagoli = hitro: ἦλθε θέουσα prišla je hitro, pritekla je. 2. o stvareh: hitro plovem, hitim, letim (o ladji); hitro se sučem, vrtim se (lončarski krog); obtekam (o robu ščitovega oboda), φλὲψ ἀνὰ νῶτα se vije, gre po hrbtu.