Franja

ἐκ-ρήγνῡμι [aor. ἐξέρρηξα, pass. ἐξερράγην, fut. ἐκραγήσομαι] ep. poet. ion. 1. trans. izderem, iz-, odtrgam, ὁδοῖο kos pota, pre-, raztrgam νευρήν. 2. intr. a) act. vnamem se, prederem, priderem μάχη; b) pass. zakadim se, zaderem se na εἴς τινα; ἐκρήγνυται ἐς τὸ μέσον razve, razglasi se.

ἐκ-τρέπω, ion. ἐκ-τράπω 1. act. a) odvračam, podim (sc. ἐκ τῆς ὁδοῦ), obračam, bežim pred kom τινί; ἀσπίδας θύρσοις bežim s ščiti pred tirzi; b) zadržujem, oviram τινά; c) ὕδωρ odvajam, πρός τι kam. 2. pass. z aor. med. a) obračam se od česa (NT εἴς τι k čemu), krenem v stran, ὁδόν udarim po drugem potu, izognem se komu, ogibljem se česa (τί NT), grem komu s pota τινά, zaidem τὸ χωλόν NT; b) izpreminjam se, τῶν λόγων sem drugih misli, tajim, govorim drugače nego poprej.

ἐκ-τρέφω [fut. ἐκθρέψω] 1. act. vzgajam, odgajam, hranim, gojim, τὸ ἐκτρέφον τὴν ῥίζαν kar daje korenini hrano, kar vzdržuje korenino. 2. pass. vzrastem, odrastem.

ἔκτρωμα, ατος, τό prezgodaj rojeni otrok, negodnik NT.

ἐκφόριον, τό ion. davek, donesek; pl. pridelki.

ἔλαιον, τό oljkovo olje, mazilno olje.

ἐλάττωμα, ατος, τό (ἐλαττόω) poškodba, škoda, izguba, pomanjkanje.

ἐλάχιστος 3 (sup. k ἐλάττων) najmanjši, najslabši, najneznatnejši, najkrajši, περὶ ἐλαχίστου ποιοῦμαι zelo malo čislam (cenim), ὡς ἐλάχιστοι čim manj (njih), οἱ ἐλάχιστοι zelo malo (njih), δι' ἐλαχίστου v najkrajšem času. – adv. τὸ ἐλάχιστον, τὰ ἐλάχιστα, τοὐλάχιστον najmanj, εἰς ἐλάχιστα, ἐπ' ἐλάχιστον kolikor mogoče malo.

ἐλεγεῖον, τό zveza heksametra in pentametra, distih; napis ali pesem v distihih.

ἔλεγχος¹, ους, τό (ἐλέγχω) 1. zasramovanje, sramota, madež. 2. konkr. nesramnik, zanikarnež, strahopetec.

ἔλεος, ὁ ἔλεος, ους, τό NT usmiljenje, milosrčnost, κατ' ἔλεον po svojem usmiljenju, ἔλεον ποιῶ imam usmiljenje, usmilim se, λαμβάνω ἔλεον najdem usmiljenje, usmilijo se me NT.

ἐλεύθερος 3 in 2 [Et. kor. (e)leudh; slov. ljud-stvo, nem. Leute (srvn. liute ; lat. liber, prost; prv. pom. = domačega rodu)] adv. -έρως 1. svoboden, prost, nezavisen, nevezan; ἦμαρ dan svobode, κρητήρ mešalnik (ki se je mešal) v slavo osvoboditve domovine, ἀγορά vsem svobodnim dostopen; τὸ ἐλεύθερον svoboda, prostost; πάντα ἐλ. v vsakem oziru svoboden. 2. plemenit, prostodušen, odkritosrčen.

ἐλευθερόω (ἐλεύθερος) osvobojujem, oproščam, izkušam osvoboditi, spoznavam za nedolžnega, στόμα τὸ εἰς αὐτόν kar se njega tiče, ima usta čista (si jih ne onesnaži z obdolžitvami).

Ἐλευσίς, ῖνος, ἡ mesto v Atiki; adi. Ἐλευσίνιος elevzinski, Ἐλευσίνιον, τό svetišče elevzinske Demetre, Ἐλευσίνια, τά praznik Demetre, Ἐλευσῖνάδε v Elevzino, Ἐλευσινόθεν iz Elevzine.

ἕλιγμα, ατος, τό klobčič, mešanica NT.

ἕλκος, ους, τό [Et. lat. ulcus iz ełkos.] 1. rana, ulje. 2. nesreča, škoda.

Ἑλλάς, άδος, ἡ Helada, Grecija; preb. Ἕλλην, ηνος Helen, Grk, pogan; fem. Ἑλληνίς, ίδος, dor. Ἑλληνικός helenski, grški; τὸ Ἑλληνικόν grška vojska; adv. Ἑλληνικῶς v grškem jeziku, grški.

ἔλλειμμα, ατος, τό (ἐλ-λείπω) zaostanek, nedostatek, pogrešek.

ἐλ-λείπω 1. trans. notri zapuščam, ostavljam, opuščam, zanemarjam μηδὲν λέγων, τὸ μὴ οὐ πυθέσθαι; ἐμαυτῷ πολλά odrekam si. 2. intr. in pass. a) preostajam, zaostajam τινός, τινί, ἔν τινι, εὖ ποιῶν v povračevanju dobrot; b) manjkam, nedostajam, nimam česa, manjka mi; impers. ἐλλείπει μοί τινος manjka mi česa, ὧν ἐνέλειπε τῇ πόλει česar država ni imela; τὸ ἐλλεῖπον pomanjkanje, nedostatek, napaka, krivda.

Ἑλληνικός 3 grški, helenski, τὸ Ἑλληνικόν Grki, grška vojska (opp. τὸ βαρβαρικόν).