Franja

σήμερον, at. τήμερον [Et. iz κjᾱμερον, k'jo, ta (gl. ἐκεῖνος, ἐ-κεῖ) + ἡμέρα] adv. danes, ἡ σήμερον današnji dan NT.

σῑγηλός 3 molčljiv, molčeč, tih, miren, σῴζοντες τά τ' ἐκ ποδῶν σιγηλὰ καὶ γλώσσης ἄπο ustavljajoč noge in jezik (da ne bi izdala hrušč in glas, kje da smo).

σῖτα, τά gl. σῖτος.

σῑτιστός 3 (adi. verb. od σιτίζω) pitan; subst. pitanec, τὰ σιτιστά pitana žival.

σκάπτω [Et. kor. (s)qap-, slov. kopati. – Obl. fut. σκάψω, aor. ἔσκαψα, pf. ἔσκαφα, pass. pf. ἔσκαμμαι, aor. ἐσκάφην] kopljem, prekopavam; τὰ ἐσκαμμένα majhen jarek (kot mera pri skakanju; kdor je dalje skočil, je bil zmagalec).

σκευο-φόρος 2 (φέρω) ki nosi prtljago (tovor), obtovorjen, πλοῖα tovorne ladje; subst. a) οἱ nosilci prtljage, tovorniki, pratež; b) τὰ σκευοφόρα tovorna živina, prtljaga, pratež.

σκηνή, ἡ [Et. dor. σκᾱνᾱ, sor. σκιά] 1. šator, tabor, stanovanje, koča, svetišče, sveti šator NT. 2. oder, gledišče, τὰ ἀπὸ σκηνῆς pesmi, ki so se pele na odru. 3. hladnica, senčnica. 4. obed, pojedina. 5. baldahin, nebo (na vozu).

σκλη-ρός 3 (σκέλλω) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, σώματα napet, poln, τὸ σκληρόν neravna tla, ἐν σκληρῷ v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, βρονταί zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ψυχή, utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv φρονήματα, ἦθος, krut ἀοιδός; b) o stvareh: silen, močen ἄνεμος NT, trd, težaven τροφή; σκληρόν ἐστι težko je NT; subst. τὰ σκληρά kar je neugodno, neprijetno, pogubno; δάκνει τὰ σκληρά trda beseda peče, boli, σκληρὰ μαλθακῶς λέγω krijem svoj krut namen s sladko besedo, τὰ σκληρὰ πατρὸς ἀρωμένου strašna očetova kletev. – adv. σκληρῶς težko, siromašno βιοτεύω.

σός, σή, σόν [Et. iz τϝο-ς, τϝᾱ-, lat. tuus, tvoj, gl. σύ. – Obl. ep. gen. masc. σοῖο, pl. fem. σέων, ep. tudi τεός]. 1. tvoj. 2. a) ὁ σός tvoj sin (oče, soprog); b) ἡ σή tvoja žena; c) τὸ σόν, τὰ σά tvoja stvar, reč, korist, dolžnost, položaj, imetje. 3. obi. σὴ ποθή želja, hrepenenje po tebi.

Σοῦσα, τά prestolnica perzijskih kraljev (glavno mesto pokrajine Σουσιανή); preb. οἱ Σουσιανοί in Σούσιοι, fem. ἡ Σουσίς Suzijanka (Panteja).

σπόριμος 2 (σπείρω) posejan, za setev pripraven; τὰ σπόριμα setve, žitna polja NT.

στάδιον, τό [Et. staro: σπάδιον, gl. σπάω] pl. τὰ στάδια in οἱ στάδιοι 1. dolgostna mera "stadij" (ca 192 m). 2. dirkališče. 3. dirka, στάδιον ἀγωνίζομαι tečem za stavo.

στα-θμός, ὁ (ἵστημι) [pl. οἱ σταθμοί in τὰ σταθμά] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, σταθμόνδε v hlev; b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, σταθμὸν ποιέομαι ustavim se, postojim; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež, teža:; b) tehtnica.

στενός 3, ion. στεινός [Et. iz στενϝός] comp. at. στενότερος, sup. στενότατος ozek, tesen, droben, neznaten; subst. a) ἡ στενή ozka proga (dežele); τὸ στενόν in τὰ στενά ožina, soteska, klanec; b) τὸ στενόν skromne razmere, pomanjkanje, sila, zadrega, stiska.

στεφανόω 1. act. a) opašem, oklepam, obdajam, ovijam; b) opletam, (o)venčam, krasim; olepšam, odlikujem. 2. pass. a) venča me kdo; pf. ovenčan sem; b) περί τι, ἀμφί τινα ležim okrog česa, obdajam, ἄστρα τά τ' οὐρανός ἐστεφάνωται s katerimi je ovenčano (okrašeno) nebo. 3. med. a) ovenčam se; b) ovenčam si kaj, odlikujem, častim, obdarujem koga s čim τινί.

στίζω [Et. iz στιγjω, lat. in-stīgo, are; nem. stechen, Stich, Stachel. – Obl. fut. στίξω, aor. ἔστιξα, pass. pf. ἔστιγμαι, aor. ἐστίχθην, adi. verb. στικτός]. 1. act. a) bodem, vbadam, pikam; b) sramotim, vžigam (sramotna) znamenja, zaznamujem, tetoviram. 2. med. vbadam si, tetoviram se, τὰ ἔμπροσθεν πάντα ἀνθέμια ἐστιγμένοι spredaj popolnoma z vbodenimi cvetlicami okrašeni.

στρατηγέω (στρατ-ηγός) 1. a) sem poveljnik, vojsko vodim, poveljujem τινός, τινί, εἴς τι; b) pos. sem vojskovodja ali eden izmed desetih vojskovodij v Atenah; v Rimu: sem pretor; ταύτην τὴν στρατηγίαν sem poveljnik na tem pohodu; πάντα ὑπέρ τινος vodim (vojskujem) celo vojsko v čigavo korist (za koga). 2. sploh: a) poveljujem, zapovedujem, upravljam, vodim, vladam ἡ τύχη; b) urejam, določam, τὰ ζεύγη ἡμῶν στρατηγεῖ vozovi določajo našo pot; pass. pustim, da mi kdo zapoveduje ὑπ' ἐκείνου. 3. narejam, izvršujem kaj, podvzemam; pass. τὰ στρατηγούμενα podjetja (vojskovodje).

στρατηγικός 3 (στρατ-ηγός), fem. στρα-τηγίς, ίδος 1. ki se tiče poveljnika, poveljniški, ἐσθής poveljnikova obleka, τὰ στρατηγικά poveljnikove dolžnosti, ἡ στρατηγίς (ναῦς) poveljnikova (admiralska) ladja; πύλαι vhod k poveljnikovemu šatoru. 2. sposoben za poveljevanje, izveden v vojni umetnosti, vešč vojni, ἀνήρ izvrsten vojskovodja.

στρατιώτης, ου, ὁ (στρατιά) 1. vojščak, vojak, boj(ev)nik; prostak, pešec, τὰ τῶν στρατιωτῶν razmere vojakov; pl. vojaki, čete. 2. adi. ὅμιλος (ostala) vojaška množica.

στρατιωτικός 3, fem. στρατιῶτις, ιδος ki se tiče vojaka ali vojske, vojaški, vojni; ἡλικία za vojaško službo sposoben; pren. bojaželjen, bojevit, sirov; subst. a) ἡ στρατιῶτις (ναῦς) ladja za prevoz vojakov; b) τὰ στρατιωτικά vojaštvo, vojska, vojništvo, vojaki (= τὸ στρατιωτικόν); χρήματα denar za vojsko.