Franja

προσ-ίημι [gl. ἵημι; aor. 1 med. προσηκάμην] 1. act. pripuščam τινὰ πρός τι. 2. med. a) dovolim dostop k sebi, pripuščam εἰς ὁμιλίαν, εἰς ταυτὸν ἡμῖν pripustim med nas (k našemu posetu, v našo družbo), dovolim, da vstopi, sprejmem koga; jemljem, zauživam φάρμακον; b) prenašam, trpim, dopuščam, dovoljujem, odobravam τὰ κεκηρυγμένα, sprejemam ξεινικά, νόμαια; οὐ προσίεμαι ne odobravam, nočem σῖτον, ne pripuščam, ničesar nočem vedeti o čem, ἧτταν dam se premagati, τοῦτο οὐ προσίεμαι tega ne verujem; c) ugajam, dopadam, všeč sem οὐδὲν προσίετό μιν.

προσ-καταλείπω 1. vrhu tega še zapustim τί τινι. 2. poleg tega izgubim še svoje imetje τὰ ἐμαυτοῦ.

προσ-τάσσω, at. -ττω [plpf. 3 pl. pass. ion. προσετετάχατο] 1. postavim pred koga, razvrstim poleg τινά τινι, πρός τι, ἔς τι; a) pri-, dodelim Ἰνδοί προσετετάχατο Φαρναζάθρῃ, prištevam med koga πρός τινι, ἐμαυτὸν πρός, ἐπί τινι stopim, prištevam se h komu; b) postavim v bojni red, προστεταγμένος v bojni red postavljen; c) postavim koga za kaj τινὰ ἄρχοντα, poverim komu kaj, pooblastim koga; d) postavim koga črez kaj, postavim na čelo τινὰ ἐπί τινι; pass. stojim na čelu, zavzemam prvo mesto. 2. odredim, določim, ukažem, zapovem, naročim, zahtevam (da kdo kaj naredi) τί τινι, inf., acc. c. inf.; ἵππον ukažem služiti v konjenici; pass. προστάσσομαι ukaže, zapove se mi kaj, ὑπό τινος, τινί od koga, ὥσπερ προσετάχθησαν kakor jim je bilo ukazano, τὸ προσταττόμενον, τὰ προσταχθέντα, τὸ προστεταγμένον zapoved, povelje, τὰ προσταχθησόμενα ukazi, ki se pričakujejo.

προ-τρέπω (gl. τρέπω) 1. act. in pass. a) obračam kam, vodim kam; b) ženem, spravljam, priganjam, vzpodbujam k čemu ἐπί, πρός τι, silim τινὰ ἀνάγκῃ τῇδε. 2. med. a) obračam se k čemu, odpravim se, grem kam ἐπί τι, ἐπί τινος; b) obračam se na koga (s prošnjo) τινί; c) vdam se, prepustim se ἄχει; d) = act. priganjam, opominjam, izpodbadam, izpodbujam τινά, εἰς, πρός τι, inf., εἴπας τὰ κατὰ τὸν Τέλλον.

προ-υπάρχω [impf. προϋπῆρχον] 1. trans. začenjam s čim, prej narejam kaj τινός, τινί, τὰ προὐπηργμένα prej izkazane dobrote. 2. intr. sem prej tukaj (pričujoč, pri rokah).

προὔργου (skrč. iz πρὸ ἔργου) važen, koristen, pospešljiv, priležen, priličen, προὔργου τι ποιῶ napredujem v čem; comp. προὐργιαίτερος 3 koristnejši, važnejši, τὰ ἐμαυτοῦ προὐργιαίτερον ποιοῦμαι bolj gledam na svojo korist.

προ-χωρέω 1. grem naprej, dalje se pomikam, napredujem, prodiram πρός, εἴς τι, ἐπί τινα, ἐπ' οἴκου grem domov, prihajam. 2. pren. napredujem, uspevam; imam uspeh, posreči se mi, gre mi od rok, τὰ ἱερά žrtve se posrečijo, so ugodne. – impers. προχωρεῖ (μοι) imam uspeh, gre mi od rok, primerno, prikladno, prijetno, mogoče je, uspeva; ἐγένετο πορεύεσθαι ἔχοντι ὅ τι προχωροίη(sc. ἔχειν) smel je popotovati imajoč to, kar mu je bilo koristno (prikladno) = s tem, kar je ravno imel pri sebi.

πρυμνήσια, τά vrvi, s katerimi se je privezala krma ladje na kopno.

πρῶτος 3 [Et. sor. πρό, nem. vor (stvn. fora). – sup. πρώτιστος] 1. adi. a) prvi, sprednji, skrajnji; b) najzgodnji; c) najodličnejši, najuglednejši, najvišji; pogosto se prevaja z adverbi: spredaj, najprej, πρῶτον ἰών spredaj idoč, ἐν πρώτῳ ῥυμῷ spredaj na ojesu, ἤγγειλα πρῶτος javil sem najprej. 2. subst. οἱ πρῶτοι prvi, najodličnejši; pogosto = πρόμαχοι sprednji borilci, prvoborci, sprednjiki, predstraža; a) τὸ πρῶτον τινος začetek, πρῶτον νομίζεται velja kot prvi (največji) zakon, ἐπὶ τοῦ πρώτου (ἱερείου) pri prvi žrtvi, prvipot, prvikrat; b) τὰ πρῶτα največja dela, prva nagrada, τὰ πρῶτα φέρομαι dobim prvo nagrado, igram prvo ulogo, zavzemam prvo mesto, (ἐὼν) τὰ πρῶτα glavna oseba. 3. adv. a) ἐν πρώτοις največ, posebno, zlasti, ἐς τὰ πρῶτα do najvišje stopnje (mere), posebno; b) τὴν πρώτην prvič, prvikrat, zasedaj; c) πρώτως najprej; d) τὰ πρῶτα, τὸ πρῶτον prvič, prvikrat, izprva, najprej, v začetku, predvsem, ἐπεὶ δὴ πρῶτον odkar je (enkrat), potem ko je (enkrat).

πρωτοτόκια, τά prvorojenstvo NT.

πτηνός 3 in 2, dor. πτᾱνός (πέτομαι) 1. a) krilat, perotast, leteč, θῆραι lov na ptice, τὰ πτηνά ptice; b) goden (o mladih ptičih). 2. pren. (u)bežen, plah, uren, hiter, nagel.

Πύγελα, τά mesto v Joniji.

Πῡ́θια, τά pitijske igre, ki so se vršile vsako četrto leto v Delfih.

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

πυρεῖα, τά, ion. πυρήια vžigalo, kresilo, netivo.

ῥαπτός 3 sešit, zakrpan, τὰ ῥαπτά prešite (mehke) preproge.

ῥύπα, τά metapl. pl. od ῥύπος, ὁ [Et. iz srup-, od ῥέω] nesnaga, umazanost, nesnažnost.

ῥωπήια, τά (ῥώψ) grmovje, grmičevje, gošča(va).

σαλεύω (σάλος) 1. trans. vihtim, majem, tresem, potresam; razdražim, premaknem, vzdignem (ljudstvo) NT. 2. intr. in pass. majem se, zibljem se, zganem se, dam se oplašiti, omahujem, τὰ σαλευόμενα omajane (izpremenljive) stvari NT; pren. πόλις σαλεύει je v nevarnosti, Ἐλέκτρα je nesrečna.

σάλος, ὁ poet. zibanje, guganje, valovanje, kipenje, naval valov, valovi, φοίνιος krvavi valovi, χθονός potres, nemir; vihar, nevarnost τὰ τῆς πόλεως.