Franja

κομάω, ion. -έω (κόμη) 1. imam (nosim) dolge lase NT; pt. κομόωντες dolgolasi; κάρη po (celi) glavi, ὄπιθεν, τὰ ὀπίσω na zatilniku. 2. ponašam se, baham se s čim, ponosen sem na kaj, potegujem se za kaj ἐπί τινι.

κομίζω [fut. κομιῶ, aor. ἐκόμισα, ep. κόμισσα in (ἐ)κομισσάμην, pass. pf. κεκόμισμαι, aor. ἐκομίσθην, fut. κομισθήσομαι, med. fut. κομιοῦμαι, ion. κομιεῦμαι] I. act. 1. oskrbujem κτήματα, opravljam ἔργα, strežem, (gostoljubno) sprejemam, hranim, redim τινὰ μέλιτι. 2. a) nosim pri (v) sebi, prinašam, spravljam (na varno mesto), rešujem; pokopavam (mrtvece), κομίζοις ἂν σεαυτόν poberi se; odnesem, dobim ἄκοντα, poberem τρυφάλειαν, χλαῖναν, ugrabim χρυσόν, ἵππους, uživam ἔπαινον; b) peljem, vodim εἴσω, pripeljem παῖδα, odpeljem kam; νεκρούς pobiram in odnašam; c) peljem nazaj. II. pass. prinesejo me nazaj, πλέων vozim se, veslam, plovem ob čem; nosi, nese me kaj, hodim, potujem, ἔς τι dospem, vračam se πάλιν. III. med. 1. sprejemam pri sebi, pogostim. 2. odnašam s seboj ἔγχος, potegujem, ženem s seboj ποίμνας, jemljem iz česa, pridobivam si kaj δόξαν, grem po kaj, odpravim se kam, naselim se kje. 3. prinašam s seboj. 4. dobivam zopet (nazaj) νεκρούς; τὴν ἀδελφήν.

κονιάω (po)belim NT.

κονῑ́ω [gl. κόνις; pt. pf. κεκονιμένος, plpf. κεκόνιτο] 1. trans. (za)prašim, pokrivam (napolnjujem) s prahom, φεῦγον κεκονιμένοι zaprašeni so bežali. 2. intr. dvigam prah, dirjam, hitim; πεδίοιο po ravnini (po polju).

κοπετός, ὁ (κόπτομαι) tarnanje, jokanje, κοπετὸν ποιοῦμαι ἐπί τινι plakam po kom NT.

κόπτω [Et. slov. kopati, kopito, kopje; sor. skopiti, skopec; lat. capus, kopun. – Obl. fut. κόψω, aor. ἔκοψα, pf. κέκοφα, pass. pf. κέκομμαι, aor. ἐκόπην, fut. κοπήσομαι, fut. 3 κεκόψομαι, ep. pf. act. κέκοπα]. I. act. 1. tolčem, bijem, pobijam, suvam, ranim, ubijam, kóljem βοῦς, grizem, (u)pičim (o kači); odbijam, odrušim, raz-, odsekam κεφαλήν, sekam δένδρα, pustošim χώραν, κόπτων καὶ καίων požigajoč in pustošeč; razbijam, raztolčem γέρρα, poškodujem (ladje). 2. kujem δεσμούς, νόμισμα. 3. trkam, potrkam τὴν θύραν. 4. utrudim, mučim, nadlegujem. II. med. 1. udarjam se. 2. tolčem se, bijem se (po prsih), žalujem. 3. dam si kovati (denar).

κοσμητής, οῦ, ὁ κοσμήτωρ, ορος, ὁ (κοσμέω) 1. krasitelj, snažilec. 2. reditelj, (po)glavar.

κρῑ́νω [Et. κρινjω, lat. cerno (iz crino), certus, cribrare; nem. rein (got. hrains). – Obl. fut κρινῶ, aor. ἔκρῑνα, pf. κέκρῐκα, pass. pf. κέκρῐμαι, aor. ἐκρίθην, fut. κριθήσομαι, adi. verb. κρῐτός in κριτέον; med. fut. κρινοῦμαι (tudi s pas. pom.), aor. ἐκρινάμην; ep. fut. κρινέω, aor. pass. ἐκρίνθην, 3 pl. ἔκριθεν, inf. κρινθήμεναι]. I. act. 1. ločim, od-, izločujem, od-, razbiram καρπόν τε καὶ ἄχνας, razvrstim, uredim ἄνδρας κατὰ φῦλα, razločujem τούς τε ἀγαθοὺς καὶ τοὺς κακούς. 2. izvolim, izbiram ἐρέτας, τινὰ ἐκ πάντων; odobravam, pripoznam τοὺς αὐτοὺς χορούς, γνώμην odločim se za predlog, glasujem za; δίδωμί σοι κρίναντι χρῆσθαι dam ti svobodo, da izbereš; κεκριμένος in κριθείς izbran, določen, izkušen, οὖρος določen veter, ki veje v gotovo stran. 3. a) sodim, razsojam, ταύτῃ tako, poravnavam νείκεα, prisodim komu kaj κράτος ἀριστείας; b) smatram, imam, proglasim za kaj ταῦτα ἄριστα; menim, mislim, da z inf., ὃν ἂν κρίνω ἐρρωμενέστατον εἶναι ki je po mojem mnenju najmočnejši; presojam kaj po čem πρός τι, tolmačim, razlagam ἐνύπνιον, ὄψιν; c) sodim, obsojam, izrečem (ob)sodbo, σκολιὰς θέμιστας izrekam krivične sodbe, θανάτου obsodim na smrt; d) tožim, kličem na odgovor, περὶ θανάτου tožim na življenje in smrt; e) zaslišujem, preiskujem, poizvedujem, vprašujem τινά Sof. II. med. 1. izbiram sebi, zase ἀρίστους. 2. razlagam ὀνείρους. III. pass. 1. izberejo, izvolijo, odločijo me, presojajo me, prištevam se; Ἑλλήνων ἕνα κριθέντ' ἄριστον ki slovi kot največji junak; μάχαι κρίνονταί τινι odločitev bitke je odvisna od koga; osebni sklad: κρίνομαι (z inf.) odloči se o meni, da. 2. a) (po)kličejo me pred sodišče, (za)tožijo me, obsodijo me τῇ αὐτῇ ψήφῳ, περὶ θανάτου, θανάτου δίκῃ κρίνομαι tožijo me na življenje in smrt, ὁ κρινόμενος obtoženec; b) prihajam pred sodišče, prepiram se δίκῃ, περί τινος; μένος Ἄρηος κρίνεται μνηστῆρσι καὶ ἡμῖν boj med snubci in med nami se odloči, οὐ κρινοῦμαι τῶνδέ σοι τὰ πλείονα o tem se nočem več s teboj prepirati. 3. merim (borim) se s kom Ἄρηι.

κυαμευτός 3 (κύαμος) izžreban, izvoljen po bobovem žrebu.

κύαμος, ὁ (κυέω) 1. bob, fižol, bobov žreb, volitev; τῷ κυάμῳ λαγχάνω izvoljen sem po bobovem žrebu, ἀπὸ κυάμου καθίστημι izvolim po bobovem žrebu, βουλὴ ἀπὸ τοῦ κυάμου po bobovem žrebu izvoljeno svetovalstvo. 2. bobu podoben lotosov sad (Arr.).

κυβερνητήρ, ῆρος, ὁ κυβερνήτης, ου, ὁ (κυβερνάω) krmar; pren. upravitelj (po)glavar, vodnik.

κῡ́ριος 3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.

κώ ion. = πώ.

λαγχάνω [Et. strslov. poląčiti, dobiti, idevr. lenqh-. – Obl. fut. λήξομαι, aor. ἔλαχον, pf. εἴληχα, pass. εἴληγμαι, pt. εἰληγμένος, aor. ἐλήχθην; ep. aor. cj. λάχῃσι, λελάχω, pf. λέλογχα, ion. fut. λάξομαι]. I. intr. 1. žrebam, srečkam περί τινος NT. 2. po žrebu komu pripadem, pridem na del ἔς τι, ἐς ἑλάστην ἐννέα λάγχανον αἶγες na vsako ladjo je prišlo po žrebu devet ovac. 3. sem po žrebu določen, izvoljen za kaj βασιλεύς ali z inf. βουλεύειν, NT τοῦ θυμιάσαι zadene me, določen sem, da zažgem kadilo. II. trans. 1. po žrebu dobim, izžrebam kaj τὶ πάλῳ, κλήρῳ, prejmem, dosežem, dobim τινός; pf. dobil sem v oblast, vladam, upravljam τί, τινός; postanem, sem deležen česa, pridem do česa τινός, ὕπνου zaspim, κακά nakopljem si. 2. δίκην τινί naperim, začnem tožbo proti komu, zatožim koga, πρός τινα pri kom, τινός zaradi česa. 3. deležnega storim koga česa, dajem komu kaj, τινὰ πυρός sežigam, pokopavam koga.

λακκό-πλουτος 2 (λάκκος) bogat po jami (vsled jame), Kalijev pridevek, ki je našel v jami zaklad.

λαλιά, ἡ (λάλος) 1. blebetavost, blebetanje, prazno govorjenje, (po)govor, vest. 2. govorica, jezik, narečje NT.

λαφύσσω [Et. kor. laph, strslov. lobъ-zati, poljubiti; lat. lambo (iz lab-), gršk. λάπτω] ep. hlastno (po)žrem, pogoltnem, hlastam.

λέγω² [fut. λέξω, ἐρῶ, aor. ἔλεξα, εἶπον, pf. εἴρηκα, pass. pf. λέλεγμαι, εἴρημαι, aor. ἐλέχθην, ἐρρήθην, fut. λεχθήσομαι, ῥηθήσομαι, λέξομαι (s pas. pom.), fut. 3 λελέξομαι in εἰρήσομαι, adi. verb. λεκτός, aor. med. ἐλεξάμην] 1. act. rečem, pravim, govorim; pripovedujem, tolmačim, javljam, omenjam, imenujem; velevam, zapovedujem, predlagam μισθοφοράν, opisujem, mislim, smatram za; posebne zveze: a) (javno) govorim, nastopam kot govornik, δεινὸς λέγειν odličen, spreten govornik; ὁ λέγων govornik, εὖ, καλῶς λέγω prav govorim, prav svetujem, imam prav, toda εὖ (κακῶς) λέγω τινά dobro (slabo) govorim o kom; NT σὺ λέγεις tako je, gotovo, λέγων namreč, tako; b) τί: τί λέγεις; kaj meniš? λέγω τι povem kaj važnega, imenitnega; οὐδὲν λέγω ne povem takorekoč ničesar = lažem, moje besede so brez pomena; τινά govorim o kom kaj τί, mislim na koga, Φιλοκτήτην λέγω Filokteta menim; τὰ ἔσχατα ἀλλήλους ἔλεγον zmerjali so se z najgršimi psovkami, πρᾴως λέγω τι mirno govorim o čem, οὐδαμοῦ λέγω τινά prav nič ne cenim (spoštujem) koga; c) s predlogi: δι' ἀγγέλων javljam po glasnikih, κατά τινος govorim proti komu, tožim ga, πρός τινα govorim h komu, πρὸς ταῦτα ugovarjam, ὑπέρ τινος zagovarjam, τί πρός τι odgovarjam, ἐν ἐμαυτῷ, ἐν καρδίᾳ govorim pri sebi, mislim NT; εἴς τι, ἀμφί, περί τινος govorim o čem. 2. pass. govori se, pravi se, da; veljam, sem na glasu, s ὅτι, acc. c. inf.; osebno: λέγομαι pravi se, da sem, λέγεται pripoveduje se o njem, ὁ λεγόμενος takozvani, τὸ λεγόμενον kakor pravijo, po (znanem) pregovoru. 3. med. a) pogovarjam se s kom, τί o čem; razgovarjam se; b) ep. = act. pripovedujem.

λειμώνιος 3 poet., pos. fem. λειμωνιάς, άδος travniški, po livadah, na travnikih prebivajoč νύμφαι.

λείπω [Et. lat. linquo, reliquus, strslov. otъ-lěkъ, ostanek, nem. leihen (got. leihwan), kor. leiqw, pustiti. – Obl. fut. λείψω, -ομαι (tudi v pas. pom.), aor. ἔλιπον, ἐλιπόμην; pf. act. λέλοιπα, pass. pf. λέλειμμαι, aor. ἐλείφθην, fut. λειφθήσομαι, fut. ex. λελείψομαι, adi. verb. λειπτέον; ep. aor. act. λίπον, pass. 3 pl. λίπεν, ion. impf. iter. λείπεσκε]. I. act. 1. trans. a) puščam, zapuščam, varujem, prizanašam οἰκίαν, φάος ἠελίοιο umiram; tako tudi θυμός, ψυχή, αἰὼν λείπει τινά; zapustim τί τινι; b) pustim na cedilu, (zlobno) zapustim v nevarnosti, postavljam v nevarnost εὕδοντα, τὴν τάξιν zapustim (odkazano) mesto, τὴν ἐμαυτοῦ φύσιν izneverim se, postanem nezvest; c) opustim kaj, ne storim svoje dolžnosti, ne plačam δασμόν; o stvareh: λίπον ἰοὶ ἄνακτα puščice so pošle. 2. intr. poidem, (iz)ginem, oddalim se, poneham, manjkam, οὔποτ' ἔλιπεν ἐξ οἴκου αἰκία nikoli ni (po)nehala, počivala, λείποντος μικροῦ malodane, skoraj; οὐδὲν λείπει τὸ μὴ οὐ βαρύστον' εἶναι ničesar ne manjka, da ne bi bilo = brez dvoma bi bilo zelo žalostno. II. med. zapustim za seboj, zapustim komu kaj v spomin na se, μνημόσυνον zapuščam spomin na se. III. pass. 1. (za)pustijo me, ostanem αὐτόνομος preostanem, prizanese mi kdo, ostanem živ, τὸ λειπόμενον ostanek, πολλοὶ δὲ λίποντο mnogo jih je ostalo (živih); λείπομαί τινος dalje živim kot, preživim koga. 2. zaostanem za kom τινός, a) v teku, v boju, na potu, εἶπον τοῦ κήρυκος μὴ λείπεσθαι da mora priti obenem z glasnikom, δουρὸς ἐρωήν za lučaj kopja, καιροῦ pridem prepozno; b) sem nižji, slabejši od koga, podležem τινός, πρός τι presega me kdo v čem. 3. pusti me kdo na cedilu, a) sem daleč, ločen od koga, τινός in ἀπό τινος zapustim koga; ne udeležim se česa τῆς ἐξόδου, ναυμαχίης; b) manjka mi česa ἔν τινι, imam premalo σοφίας, τῆς τροφῆς sem brez (potrebnega) živeža NT, sem brez česa γνώμας, οὐ λείπεται ὀδυρμάτων οὔτ' ἀμφιπίπτων στόμασι ne neha žalovati in poljubovati (mater), λείπομαι ἐν τῷ μὴ δύνασθαι μήθ' ὁρᾶν tare me slabost telesa in slepota; c) sem ločen od česa, ne slišim, ne razumem λόγων.