προσ-κατηγορέω vrhu tega še (za)tožim, obdolžim, očitam τινί ali τινός, ὅτι.
προσ-λαγχάνω, δίκην τινί zraven (za)tožim še koga.
προσ-ολοφύρομαι d. m. (po)tožim komu svojo nesrečo (nadlogo).
συγ-κατηγορέω tožim koga skupno s kom τινὸς μετά τινος.
σῡκοφαντέω (σῡκο-φάντης) 1. (krivično) ovajam NT, obrekujem, krivično dolžim ali tožim, dražim, nagajam komu τινά, τί (s čim). 2. varam, goljufam, τί τινος koga za kaj NT.
συν-διαβάλλω 1. prepeljem se, prejadram, preplovem skupno s kom κόλπον. 2. obrekujem, tožim s kom vred τινά, τί.
σχετλιάζω (σχέτλιος) tarnam, stočem, tožim, vzdihujem, ἐπί τινι zaradi česa.
ὑμνέω (ὕμνος) [fut. ὑμνήσω itd.; ion. pt. pr. fem. ὑμνεῦσα, pass. pf. 3 pl. ὑμνέαται] 1. a) (za)pojem pesem ὕμνον, παιᾶνα; b) slavim s pesmijo, opevam, slavim, poveličujem, častim, ἃ τὴν πόλιν ὕμνησα kar sem hvalil na naši državi. 2. a) tožim, togujem κακά; b) zmerjam, preklinjam ἀπιστοσύναν. 3. vedno govorim o čem, imam vedno na jeziku, τὸ ὑμνούμενον ἀεί stara pesem.
ὑπ-άγω A act. I. trans. 1. ženem, vedem, peljem pod kaj τινά, τί; a) ἵππους (ὑπὸ) ζυγόν vpregam v jarem, zapregam, τινὰ ἐς χεῖράς τινος spravljam koga pod oblast koga; b) (δίκην) ženem, peljem, tiram pred sodišče, tožim, τινὰ θανάτου na smrt; τινά, ὑπό τι, ὑπό τινα. 2. a) polagoma zapeljem, pripravim koga kam, ne da bi opazil, zapeljem, prevaram, ukanim, zavedem, εἰς ἀνάγκην spravim v zadrego, primoram, silim k čemu; b) odpeljem koga skrivaj izpod česa, skrivaj odstranim, umaknem, odtegnem, spravim iz ἐκ βελέων, velim počasi se umakniti τὸ στράτευμα. II. intr. 1. polagoma grem, se pomikam naprej, počasi prodiram. 2. (počasi) se odstranim, neopaženo se umikam, skrivaj odhajam, ὕπαγε idi, poberi se NT. B med. I. 1. pridobim zase, zvabim k sebi (na svojo stran), zapeljem. 2. podvržem si, spravljam pod svojo oblast πόλιν.
ὠρῡ́ομαι med. [Et. ὠ (ὠ je medmet) + ῥῡ́ομαι, slov. rjoveti, lat. ravus, hripav] tulim, rjovem; tarnam, tožim, žalujem; vriskam NT.