Franja

Zadetki iskanja

  • ἀμφί-λοφος 2 poet. na obeh straneh grivnat, z močno grivo ἵππος; drugi vežejo to besedo s ζυγόν: vrat oklepajoč (Soph. Ant. 351).
  • ἀμφί-πῠλος 2 (πύλη) poet. dvovraten, z dvojnimi vrati.
  • ἀμφί-στομος 2 (στόμα) poet. ep. 1. z dvojnim ustjem, izlivom, izhodom; λαβαί ročaji (ušesa) na obeh straneh posode. 2. pren. φάλαγξ z dvojnim čelom (spredaj in zadaj za boj pripravljen).
  • ἀμφι-τρής, ῆτος, ὁ, ἡ (τετραίνω) poet. na obeh straneh prevrtan, z dvema izhodoma, s prehodom αὔλιον.
  • ἀμφί-φᾰλος 2 ep. dvogrebenat, z dvojnim grebenom, locnom, z dvema rogovoma, dvorogat.
  • ἀμφι-φορεύς, έως, ὁ ep. ἀμφορεύς, έως, ὁ [Et. iz ἀμφί + φέρω, z dvema ročema, lat. amphora] 1. glinast vrč z dvema ročajema, dvoročen vrč, χρύσεος žara. 2. vedro, kad (posoda za tekočine in žito), vagan.
  • ἀμφότερος 3 (ἄμφω) oboj, oba, oboja; ἐπ' ἀμφότερα na obe strani, v obeh slučajih; ἀμφοτέρῃ in κατ' ἀμφότερα na suhem in na morju; ἀπ' ἀμφοτέρων od obeh strani; ἀμφοτέρῃσι (χερσί) z obema rokama; adv. ἀμφότερον, ἀμφότερα na oba načina, iz dveh razlogov.
  • ἄν2 členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.
  • ἀνα-βρᾰχεῖν ep. [def. aor. ind. ἀνέβραχεν] 1. zarožljam, zazvenčim (orožje). 2. odprem se s treskom (z ropotom); zaškripljem in se odprem καλὰ θύρετρα.
  • ἀν-άγω 1. act. a) peljem, spravim gori (z nižjega na višji kraj), vodim (od morja v notranjo deželo), povedem (črez morje); vzdigujem κάρα; odjadram, odplovem νῆα; postavim, zgradim (poslopje); obhajam, slavim ἑορτήν, zapojem παιᾶνα; b) (po)peljem nazaj; intr. umikam se, ἐπὶ πόδα korak za korakom; c) žrtvujem, darujem NT; d) τὶ εἴς τι izvajam iz česa, nanašam na kaj. 2. pass. in med. a) odjadram, odplovem, veslam, vozim se na odprto morje, odhajam, krenem na pot; εἰς τοὺς παρόντας obračam se na navzoče; b) pričenjam, pripravljam se ὡς ἐρωτήσων.
  • ἀνα-ζεύγνῡμι, -νύω zopet na-, vprežem; vzdignem se z vojsko, odrinem.
  • ἀναιμό-σαρκος 2 poet. z brezkrvnim mesom.
  • ἀνα-κυμβαλιάζω (κύμβαλον) prevračam se z ropotom, prekucujem se.
  • ἀνα-κωκῡ́ω glasno (za)javkam, (za)vekam, zatulim; φθόγγον ὄρνιθος z glasom ptice (kakor ptica).
  • ἀνακωχεύω 1. ustavljam, pri-, zadržujem, νέας u-, zasidram, krožim z ladjo na odprtem morju, τὸν τόνον τῶν ὅπλων ohranim napetost vrvi. 2. intr. ustavim se, mirujem, ne grem dalje.
  • ἀνα-λαμβάνω [fut. ἀναλήψομαι, pass. pf. ἀνείλημμαι; aor. ἀνελήφθην] 1. act. a) sprejmem, vzamem v roke, primem, ὅπλα popadem, zgrabim, παιδίον vzamem v naročje; μουναρχίην jemljem nase samovlado; vzamem k sebi, povedem s seboj, dvignem, vzamem (s seboj) na ladjo; b) prejmem, dobim nazaj ἀρχήν; c) zopet začnem, poprimem λόγον; d) obnovim κατασκευάς, popravim τρῶμα, ἁμαρτίας; zopet postavim πόλιν, velim komu, da se naj odpočije τετρωμένους; e) osrčim, ohrabrim τὴν πόλιν ἐκ τῆς ἀθυμίας; ἐμαυτόν okrevam, okrepim se; f) pridobim za se δῆμόν τινι; g) oblečem (obleko), πρός τι zvežem z. 2. med. lotim se česa, prevzamem kaj, podvržem se čemu μάχην, κίνδυνον. 3. pass. vzdignem se (proti nebu), ἀνελήφθη bil je v nebo vzet NT.
  • ἀνα-μάχομαι d. m. obnavljam boj, začenjam zopet vojsko; ἧτταν popravim poraz z novo bitko; λόγον začnem iznova preiskavo, izpodbijam.
  • ἀνα-μοχλεύω poet. vzdignem z navorom, razbijem vrata.
  • ἀνα-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) ἀνα-ρρῑ́πτω mečem kvišku, ἅλα πηδῷ udarjam z veslom, hitro veslam, veslam; κίν-δυνον hitim, drevim v nevarnost, drznem se, ἐς ἅπαν τὸ ὑπάρχον izpostavljam ves svoj obstoj nevarnosti, μάχην περὶ τηλικούτων izpostavljam v odločilni bitki tako važne stvari nevarnosti, κύβος ἀνερρίφθω naj se vrže kocka (iacta esto alea).
  • ἀν-αρτάω 1. act. obešam; pass. sem od koga odvisen. 2. med. navežem koga na se, pridobim ga, podvržem si koga. 3. ion. ἀναρτέομαι bavim, pečam se s čim, snujem, pripravljam se na; ἀνάρτημαι prevzel sem nalogo, sklenil sem kaj storiti, z inf.