Franja

ἄργματα, τά (ἀρχομαι) prvine (kosci darovanega mesa, ki so se najprej odrezali in bogovom žrtvovali).

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).

ἅρπυια, ἡ (ἁρπάζω) vihar, vihra; nav. pl. Harpije, boginje viharja; (o ljudeh, ki so na morju izginili, so govorili, da so jih H. ugrabile).

ἀρτύω in ep. ἀρτῡ́νω [fut. ἀρτῡ́σω, ἀρτῠνῶ, ion. ἀρτῠνέω, aor. pass. ep. ἀρτύνθην] 1. act. a) sklopim, spojim, zložim, zbijem; οἱ δὲ πυργηδὸν σφέας αὐτοὺς ἀρτύναντες strnili so se kakor zid okrog njega; pritrdim v, pritaknem οὔατα; b) pripravljam, prirejam γάμον, ἔεδνα, λόχον; snujem, kujem, izmišljujem ἐπιβουλήν, δόλον, ψεύδεα; ὑσμίνην začenjam; c) začinim, (za)belim, osolim (jedi) NT. 2. med. pripravljam, sestavljam zase (sebi), βουλήν snujem naklep, napravljam svoj načrt, dajem nasvete.

ἀστός, ὁ (ἄστυ) (so)meščan, domačin, državljan.

ἀσφοδελός 2 ep. ki rodi ali donaša asfodel (zlati koren); ἀσφοδελὸς λειμών asfodelska livada v podzemlju, kjer so prebivale sence umrlih junakov.

αὐλ-ῶπις, ιδος, ἡ (αὐλός, ὤψ) ep. z dolgo cevjo, z dolgim tulom, τρυφάλεια čelada s cevnatim nastavkom, v katerega so vtikali perjanico.

αὐτ-όπτης, ου, ion. -εω, ὁ (gl. ὁράω) kdor vidi na lastne oči, očividec, priča samovidec; οἱ αὐτόπται ki so sami videli NT.

ἄ-ωτος, ὁ ep. 1. kosem, kosmič, koder, volna, runo. 2. prača (katere krajci so bili iz volne spleteni). 3. tkanina iz volne.

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

βαλαν-άγρα, ἡ ključ, kavelj, kljuka. S tem orodjem so dvigali železni klin (βάλανος), ki se je vtikal pri vratih v zapah, da se ta ni mogel odpehniti.

βάραθρον, τό, ion. βέρεθρον [Et. kor. g^wer, gl. βορά] prepad, brezdno, morilna jama, razbojniška jama (v Atenah, kamor so metali na smrt obsojene zločince), zato tudi pogin.

Βάττος, ὁ kirenski kralj; njegovi nasledniki so οἱ Βαττιάδαι.

Βιθῡνοί (Θρᾷκες), οἱ prebivavci Bitinije, ki so se priselili iz Trakije.

βιωτικός 3 ki spada k življenju, (po)zemeljski, svetni, τὰ βιωτικά stvari ki so na svetu NT.

βου-πλήξ, ῆγος, ἡ (πλήσσω) ep. koničasta palica, s katero so poganjali živino, osten, bodec.

Βρι-άρεως, εω, ὁ storoki orjak, ki so ga ljudje imenovali Ajgajon (Αἰγαίων).

βύβλος, ἡ steblo papirove rastline, lub, ličje papirove rastline, papirova rastlina – (Korenine in bilke so služile za jed, iz luba pa so napravljali razne stvari: papir, vrvi, čevlje itd.).

γαυλός, ὁ ep. ion. 1. okrogla posoda, golida. 2. vedro, korec (s katerim so zajemali vodo).

γεννητής, οῦ, ὁ (γεννάω) roditelj, oče, pl. starši; v Atenah so se zvali οἱ γεννηταί meščani, ki so tvorili skupaj en γένος.